Foto: Arhiv VITKAR Zavod
Foto: Arhiv VITKAR Zavod
Melanholija kot podoba uglasbljene levitacije
Plesno gledališka cirkuška glasbena predstava, miniaturka ob glasbeni spremljavi Dua Silence
Predstava Črni petek je koncipirana kot miniatura, konglomerat različnih umetniških form: plesa, gledališča, cirkusa, glasbe. Izhodišče predstave je pesem Dragotina Ketteja Melanholične misli:
Skozi gozd je šel, skozi temen gozd - v srcu žalost in bridkost. Vprašal je drevo zelenečih vej: »Imaš li drugóv, povej!« Reklo je drevo: »Imam, imam jih, kot je listov zélenih. Če se veselim, veselijo se, z mano žalostijo se!« In dejal je: »Glej, jaz pa sam s seboj … Bodi ti prijatelj moj!« Zašumelo je in se znižalo in se mu približalo … Vzelo k sebi ga, in nič več ni sam … Zdaj visi na veji tam.
Pesem s svojo naracijo pričara prijeten liričen občutek, a hkrati govori o mračni, težki odločitvi človeka, ki si je v svoji stiski odločil vzeti življenje. Prav ta liričnost in melanholija trenutka je navdihnila avtorja, da se je na sebi lasten način soočil s problematiko samomora in to izrazil na svojstven način.
Vrvi so eden izmed prepoznavnih elementov Potočanovih predstav. V njegovem umetniškem ustvarjanju nastopajo kot element, ki lahko človeku reši ali vzame življenje, kar izhaja še iz časov, ko je kot študent delal v domačem hrastniškem rudniku. V Potočanov gib se je zapisala celotna osebna zgodovina, vse od mladih let, ko sodobnega plesa še ni niti poznal. Vedno mu je bil blizu naravni gib. Obiskoval je Fakulteto za šport in pri ukvarjanju z različnimi športi dobil širok nabor gibalnih informacij.
V kakšnih zadregah in stiskah se lahko znajde sodobni človek? Današnji svet je zbanaliziran, paranoičen in sploščen, zato se vse več ljudi ozira navzgor, v nebo, vesolje, k zvezdam, kjer išče odgovore, (od)rešitev, (po)moč, (po)beg. V gubah in srcih malih ljudi je stisnjeno vse, kar se je nakopičilo v njihovih življenjih, v njihovem vsakdanu. Gre za kratke zgodbe, resnične in pretresljive, preproste in jasne, ki brez velikih zaključkov govorijo o velikih stvareh; o neuresničenih ljubeznih, žalovanju, obsesijah, strahovih. Povezanost, pomoč, solidarnost so pojmi, ki so lahko precej prazni in delujejo le kot retorična, populistična prvina, resnica pa je velikokrat drugje. Črna kronika. Samota. Vrv je lahko rešitev ali smrt; vrv je rdeča nit predstave, ki povezuje in združuje različne elemente predstave in je hkrati simbol slovenske nacionalne identitete. Vrv rešuje življenja ali ubija. Z njo so povezani veliki dosežki slovenskega športa (alpinizem, jadranje, padalstvo), medtem ko bo v primeru predstave delovala tako s svojo fizično prisotnostjo kot z metaforično odsotnostjo.
Glasbeni duet Silence je kot naročen za aranžma in izvedbo glasbe in teksta, saj njuna poetika v zadnjem obdobju zelo jasno in prepoznavno deluje prav na liričnosti in zasanjanosti trenutka.
V projektu Črni petek avtor tako skozi lirično simbiozo glasbe, giba in petja ter simboliko vrvi gradi metafizične slike v zraku, ki prinašajo levitacijo odrešitve in nadrealističen pogled navzdol, na malega človeka, na težave, ki se jih hoče ta znebiti. Tako cela miniatura, na svoj ruralen način, kot slike naivnega slikarstva, zaobjema in odslikava podobe dramatičnega trenutka protagonista.
Avtor in izvajalec: Branko Potočan
Glasba: Duo Silence
Avtorja in izvajalca: Primož Hladnik in Boris Benko
Dramaturgija: Andreja Kopač
Ob finančni odpori MOL in Ministrstva za kulturo
Foto: Drago Videmšek
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/crni-petek