Organiziranje informacij je inherentno politično dejanje. Izbiranje prioritet, reduciranje in izključevanje niso le načini pripovedovanja zgodb, temveč sredstvo sooblikovanja sveta. Ključni vidik ustvarjanja dokumentarnega filma je tako vselej povezan z ozaveščanjem o izbirah in vplivih, ki jih ima tovrstno odločanje. Dela Marwe Arsanios stremijo h kljubovanju konvencijam in zakritim načinom prepričevanja, pri tem pa ne upodabljajo le paradoksov, ki jih živijo njeni dokumentirani subjekti, marveč tudi nasprotja, ki nastanejo, ko želijo tovrstne kompleksnosti ujeti na kamero.
Kdo se boji ideologije? 1. del, posnet v gorah Kurdistana v začetku leta 2017, se v osnovi osredotoča na avtonomno žensko gibanje v Rojavi ter njegove strukture samoupravljanja in produkcije znanja. Gre za gverilsko gibanje, ki spolno osvoboditev vidi kot boj, soobstoječ in enakovreden reševanju vojnih konfliktov, fevdalizma, verskih napetosti in ekonomskemu boju. Čeprav avtonomno žensko gibanje temelji na ekologiji in feminizmu, pa to ni liberalni projekt. Je ideologija, ki je vzniknila iz vojne in se skoznjo tudi izvaja. Gibanje se je priključilo sirski revoluciji, ki se je pričela leta 2011, in še traja.
Ste že kdaj ubili medveda ali Postajati Jamila je video, v središču katerega je Jamila Bouhired, alžirska bojevnica za svobodo. Raziskava se osredotoča na različne reprezentacije Jamile v filmih ter na njeno asimilacijo in promocijo med šestdesetimi in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja v egipčanski reviji Al-Hilal [polmesec], pomembni nekdanji arabski kulturni reviji.
Amaterji, zvezde in statisti ali Delo ljubezni se preko različnih jezikov in različnih skupin ljudi, ki govorijo o domačem delu, ukvarja z nevidnim skrbstvenim delom. Film ima v nenehni dialektiki med delom kot reprezentacijo in reprezentacijo dela ter njegovim izkoriščanjem optimističen pogled na kolektivitete in kolektivne politične projekte.
Padanje ni sesedanje, padanje je širjenje za izhodišče vzame rušitev hiše, v kateri je umetnica odraščala, nato pa razišče, kako se ruševine uporabljajo kot material, ki ga pomešajo z odpadki na smetiščih. Uporabijo ga za gradnjo podaljškov v morje, s čimer širijo ozemlje in prispevajo k privatizaciji bejrutske obale kot del strateškega neoliberalno-kapitalističnega razvoja nepremičninskega trga.
Kdo se boji ideologije? 2. del raziskuje različne ekofeministične skupine, vključno z avtonomnim ženskim gibanjem v Rojavi in načinom, na katerega želijo skrbeti zase in za okolje. Arsanios v tem prepoznava alianso med skupnostjo žensk, naravo in živalmi ter se osredotoči na različne vidike, ki jih tovrstna alternativna ekonomija in gradnja drugačnega sveta predlagajo. Ob tem film problematizira tudi nevarnost zdrsa v skrbstveno vlogo, ki je ženskam pripisana kot »naravna«.
***
Kustosinja: Teja Reba v sodelovanju z Marwo Arsanios
Koprodukcija: Mesto žensk, Galerija Škuc, Kunstencentrum Vooruit
Otvoritev razstave 4. oktobra ob 20.00, odprta do 31. oktobra.
***
Bralnica je instalacija, ki jo polnijo tematsko ukrojene knjige. Platforma, ki bo odprta med celotnim trajanjem razstave, želi povabiti obiskovalke_ce k individualnemu branju, še raje pa k skupnostnim branjem, porajajočim se iz spontanih bralnih skupin. Ob različnih priložnostih se bodo dogodile aktivacije Bralnice v obliki panelov, okroglih miz ali predavanj.
4. 10., 15.00–17.00
Aktivacija št. 1: Ime česa je svoboda?, z Jeleno Petrović, Marino Gržinić in Anjo Zalta
16. 10., 17.00–19.00
Aktivacija št. 2: Skrb kot nasilje, z Darjo Zaviršek, Ireno Šumi in Marto Verginella
27. 10., 17.00–19.00
Aktivacija št. 3: Teorija video umetnosti, s Slavkom Kačunkom in Barbaro Borčič
Vir: http://veza.sigledal.org/dogodek/marwa-arsanios-kdo-se-boji-ideologije-razstava-e