Gledališče naj bi bilo izkušnja tukaj in zdaj, ki kljubuje današnji logiki hitrih sprememb in virtualne prisotnosti. Zahteva svoj čas. Irena Štaudohar je pred nekaj leti zapisala, da je ena izmed pomembnih značilnosti festivalov Mladi levi ta, da so vse kuratorske izbire – ravno pravočasne. Ali pa morda predčasne? Ali je to recept za preživetje umetniške organizacije, nevladne organizacije – da je pravočasna ali da je pred časom?
Radi bi raziskali koncepte pravočasnosti ter biti pred časom ali biti za časom z vidika kuratorskih izbir, pa tudi z vidika odločitev, ki jih sprejemamo za preživetje naših umetniških ustanov, našega dela nas in nas samih. Ali je obstoj v sferi umetnosti odvisen od sposobnosti napovedovanja in predvidevanja sprememb (ali stvari, ki smo jih imeli za samoumevne – kot je na primer umetniška svoboda – propadajo)? Ali obstaja vrzel med vzhodnim in zahodnim razumevanjem sodobnosti? In kako se boriti za čas danes, ko je čas dobrina? Radi pa bi našli tudi navdih za vzdržljivost v današnjem času, ko se spremembe dogajajo tako hitro, da so težave včasih že mimo, še preden jih uspemo analizirati in začeti delovati?
Okrogla miza se bo začela s primeri praks sodelujočih glede njihovih strategij in taktik preživetja in časa, sledil pa bo pogovor. Začeli bomo prepozno, končali pa pravočasno.
Moderatorka: Tjaša Pureber
Govorci: Rarita Zbranca, Sodja Lotker Zupanc, Tomasz Kirenczuk, Siniša Labrović, Nevenka Koprivšek
V sodelovanju z: Relais Culture Europe, AltArt
Pogovor je v angleščini.
Vir: http://veza.sigledal.org/dogodek/ob-pravem-casu-o-trdozivosti-in-pravocasnosti-okrogla-miza-e