Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Zgodba o štiriletnem fantku iz revne družine, ki ima 6 bratov in sestric in hodi naokrog v izrabljeni srajčici, svojem edinem oblačilu.
Gre za eno najlepših zgodb o solidarnosti in o tem, da bo svet boljši in ljudje v njem srečnejši, če nas bo v življenju vodil občutek za druge, če bomo solidarni, čuječi in v stiski pripravljeni pomagati drug drugemu. Nauk te izrazito humano naravnane pravljice je natanko v tem. Izpostavlja humani odnos do živali, rastlin, ljudi, pa tudi do nežive narave ter opozarja na neizogibno povezanost in vzajemno prepletenost vseh živih bitij, kar je v današnjem svetu, ki stavi zgolj na izkoriščanje in egoizem, za vzgojo otrok in razmislek odraslih še kako pomembno. Narava nam daje vse, mi pa bi ji radi vzeli še več in ob tem povsem zanemarili dejstvo, da brez nje življenje na tem planetu ne more obstati.
Vsak od sedmih otrok Vidkove družine premore le eno oblačilo – srajčko – in ko jo preraste, jo dobi naslednji, mlajši otrok. Ubogi Videk je najmlajši v družini, zato vedno dobi srajčice, ki so najbolj ponošene. Njihova mama je vdova, ki je vse dolge dneve primorana delati na poljih bogatega kmeta, da lahko sploh nahrani svoj trop otrok. Za vse skrbi sama, otrokom sama šiva srajčke, a le pozimi, ko so dela na poljih končana. Mali Videk nikoli ne pride na vrsto za novo srajčko, saj so zime vedno prekratke, njegovi starejši bratci in sestrice pa vsako leto večji, tako da jih mamino šivanje komaj dohaja. Ko se Vidku srajčica od ponošenosti že tako stanjša, da mu pade z ramen in začne hoditi napol nag naokrog, se v naravi, ki ga obdaja, zgodi čudež. Na pomoč mu priskočijo živali in rastline – ovčka, trnjev grm, pajek, potočni rak in ptička – ki mu s skupnimi močmi sešijejo lepo mehko belo srajčico, kakršne še ni imel in Vidku, pa tudi nam, na tankočuten način pokažejo, da se dobro vselej z dobrim vrača.
Pravljico Kdo je Vidku napravil srajčico je po Levstikovi predlogi izvrstno dramatiziral Boris A. Novak. Po njej je bila 1984 posneta istoimenska radijska igra za otroke, nekaj let kasneje pa še TV muzikal za otroke Zdravilo za strah (1988).
Dramaturgija: Marinka Poštrak
Scenografija: Voranc Kumar
Kostumografija: Ana Matijevič
Avtor glasbe in korepetitor: Mirko Vuksanovič
Jezikovno svetovanje: Barbara Rogelj
Oblikovalec maske: Matej Pajntar
Oblikovalec svetlobe: Igor Berginc
Nastopajo:
Videk (4 leta) – Blaž Setnikar
Majda (10 let)/Trnov grm – Vesna Jevnikar
Fran (9 let)/Rak krojač – Borut Veselko
Anica (8 let)/Ptica šivilja – Darja Reichman
Tomaž (6 let)/Pajek tkalec – Aljoša Ternovšek
Katka (5 let)/Ovca – Vesna Slapar
Vidkova mati – Tinkara Kovač k. g.
Priporočena starost: 3-8 let
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/kdo-je-napravil-vidku-srajcico-1