Foto: Miha Peperko
Igralec. Kontrabas. Zvočno izolirana domača soba. Tik pred slavnostno premiero Renskega zlata.
Monolog v enem igralskem zamahu, ki ga je Patrik Süskind napisal leta 1981, je bil tri leta kasneje z več kot 500 uprizoritvami največkrat odigrana igra na nemško govorečih odrih. V Celju prvič, nasploh v Sloveniji pa šele drugič, jo je pod drobnogled vzel Miha. Miha je kontrabasist in v gledališkem svetu Kontrabasa to odpira neskončno nove svetove.
Kaj vse on bi? In česa vsega on nikoli ne bo?
Razkorak med zasneženimi sanjami in vsakdanjim, jesenskim življenjem, poznamo vsi.
Prevod: Marija Klun
Priredba besedila: Nuša Komplet Peperko, Miha Firšt
Glasba v predstavi:
Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 9 (London Symphony Orchestra)
Antonin Dvorak: Pesem mesecu (izvedba: Tanja Ravljen, Miha Firšt, tonski mojster: Leon Firšt)
Karl Ditters von Dittersdorf: Koncert za kontrabas v E-duru (izvedba v živo)
Miha Firšt: Prehod za štiri kontrabase
Poezija v predstavi:
Josip Novosel: Nerazumljeno hrepenenje
Prevod pesmi: Kristian Koželj
Igra in igra: Miha Firšt
Dramaturgija: Nuša Komplet Peperko
Svetovanje pri igri: Kristian Koželj
Scenografija: Matija Kovač
Oblikovanje luči: Klemen Kuhar
Izbor glasbe: Miha Firšt
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/kontrabas