365padcev

Foto: Marcandrea

Nenehno padamo. V zasede, nezavest, zadrege, napačne roke… Veliki zdrs se lahko zgodi kadarkoli. Finančni, okoljski, jedrski, kozmični… Smo v stalni pripravljenosti. Zaposleni z ravnotežjem na vseh ravneh: osebno, lokalno, nacionalno, globalno.

Leta 1975
je ameriški predsednik Gerald Ford med obiskom Avstrije padel po stopnicah predsedniškega letala Air Force One. Bil je deževen dan, v roki je držal dežnik za prvo damo, opravičeval se je, da je do nerodnega padca prišlo zaradi njegovih težav s kolenom.

Leta 2004
se je Fidel Castro, po končanem govoru pred mavzolejem svojega revolucionarnega tovariša Che Guevara, spotaknil in padel z govorniškega podija. Pri tem si je zlomil roko in poškodovall koleno. Urad vlade je v izjavi za javnost potrdil poškodbe in dodal: “Njegovo splošno zdravje je dobro in njegovo razpoloženje odlično.”

Leta 2015
je nemška kanclerka Angela Merkel med obiskom festivala posvečenega Rihardu Wagnerju v Bayreuthu padla s stola. Viri navajajo, da je sedla na polomljeni stol, toda o tem, ali se je pri padcu poškodovala oziroma ali če je bil padec posledica “omedlevice”, ni poročil.

Jeseni 2016
je Bojanu Jablanovcu, umetniškemu vodji Vie Negative, spodrsnilo na marmornih stopnicah pred vhodom v gledališče. O tem dogodku ni bilo poročil v medijih, obstajajo pa nekatere podobnosti s prej opisanimi znamenitimi padci. Bil je deževen dan, Jablanovec je nosil dežnik, trajno si je poškodoval koleno in ni jasno, ali je pri tem za trenutek izgubil zavest. Vodstvo gledališča je po njegovem padcu na stopnice nemudoma postavilo opozorilno tablo “Spolzka tla”.

Svarilo
Jablanovec je takoj doumel pomen tega svarila. Vsaka predstava je nevarno spolzka situacija. Za izvajalce in za občinstvo. Vsi smo iskalci nečesa edinstvenega, neponovljivega, nepozabnega … Vsi vemo, da je ta pot polna nepričakovanih zdrsov, padcev in neuspehov. Toda kljub tem gravitacijskim pastem se vračamo v temačne dvorane gledališč in razsvetljena razstavišča galerij – kajti zavedamo se, da brez tveganja ne bomo prišli nikamor.

“In Search of the Miraculous”
9. julija 1975 je na nizozemskem rojeni konceptualni umetnik Jan Bas Ader iz mesta Massachusetts v ZDA sedel v svojo majhno jadrnico Ocean Wave in odrinil čez Atlantik, pripravljen stopiti čez mejo našega dogodkovnega obzorja. Deset mesecev kasneje so, 150 navtičnih milj od obale Irske, ribči naleteli na razbitine njegovega čolna. Njegovega trupla nikoli niso našli. Ader je potovanje zasnoval kot del umetniškega projekta z naslovom “In Search of the Miraculous.”

Sila gravitacije
Aderjev umetniški medij je bila sila gravitacije. V svojih kratkih filmih je uprizarjal celo serijo padcev: padec s strehe svojega doma, padec iz drevesne veje, padec s kolesom v Amsterdamski kanal … Po njegovem izginotju so Aderjevo dediščino in njegove sledilce razglasili za novo umetniško zvrst: “gravity art”.

Smeh in solze
V svojem verjetno najbolj znanem filmu “I’m too sad to tell you” Ader deset minut neutolažljivo joka, njegove solze neustavljivo drsijo v gravitacijsko brezno žalosti. Drugi veliki umetnik padanja Buster Keaton, znan tudi pod imenom “The Great Stone Face” pa je s svojimi matematičnimi kaskadami gravitacijo nesmrtno zapisal smehu. Padanje je komedija in tragedija hkrati.

Srečanje z zvezdami
Vsak korak je majhen padec. Rahlo naprej. Iluzija hoje, nadzora, napredovanja, smeri. Toda v sekundah padanja po spolzkih stopnicah se srečamo z zvezdami. To je preblisk razsvetljenja, boleče zlitje z vesoljem. Vse pada. Newtonski preobrat. Einsteinova enačba. Čas ne obstaja. Vesolje se širi. Toda gravitacija nas še vedno drži skupaj.

Vse nas nekam vleče
Občinstvo v gledališča, politike pred kamere, zemljo proti soncu. Nenehno padamo, padamo v zasede, v napačne roke, v nezavest, v ljubezenske zanke, v spanec, v intrige… Smo v stalni pripravljenosti. Opozarjamo, predvidevamo in pričakujemo. Pozorni smo na vseh ravneh: osebno, lokalno, nacionalno, globalno.

Veliki zdrs
Finančni, zdravstveni, gospodarski, kozmični, meteorološki, okoljski, jedrski … Lahko se zgodi kadarkoli in kjerkoli. Dovolj je majhen spodrsljaj, napačen izračun, nedolžna pomota, kraki stik algoritma, slabo vreme, zgrešena časovnica… Zato smo toliko bolj zaposleni zdaj, da bi vse skupaj ohranili v ravnovesju. Osebno, lokalno, nacionalno, globalno.

9. marca 2019
bo Združeno kraljestvo zapustilo EU. Je to začetek razpada ali konec integracijskih dvomov?

23. novembra 2022
bo Via Negativa praznovala 20. obletnico delovanja. Bojan Jablanovec bo prenehal delovati kot umetniški vodja. Bo Via Negativa preživela?

13. aprila 2029
bo asteroid 99942 Apophis preletel zemljo v orbiti komunikacijskih satelitov, vendar se zemeljski površini ne se bo približal na manj 31.200 km. Srečanje z Apophisom bo precej bližje, kot je bilo predvideno v prejšnjih izračunih. Je račun tokrat pravilen?

Zasedba

Performans je skupinska avtorska predstava
Performerji: Grega Zorc, Anita Wach, Kristina Aleksova, Vito Weis, Loup Abramovici, Nataša Živković
Koncept: Bojan Jablanovec
Glasba: Tomaž Grom, Eduardo Raon
Oblikovanje luči: sonda7
Kostum in vizualno oblikovanje: Olja Grubić
Tehnično vodstvo: Igor Remeta
Producentka: Špela Trošt
Odnosi z javnostmi: Sara Horžen
Partner: Bunker Ljubljana
Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/365-padcev