Bergmanova Persona je drama spopada.
Foto: Miha Fras
V seriji prizorov se dva glasova, eden zgovoren, drugi skoraj povsem odsoten in prenesen skozi prvega, na svoj način borita z življenjem. Elizabeth Vogler spregovori le dvakrat, dva kratka stavka, od teh le enega povsem samovoljno. Noče se odzvati svetu, ki jo sili v privzemanje vlog. Ironično, Elizabeth je vendar igralka, nekdo, ki vloge ustvarja, prevzema, pooseblja. Se pretvarja. Kot dramatis persona. Njeno nasprotje, Alma (»duša«), medicinska sestra, postopoma izdaja vse, kar ji leži na duši, dokler ne začuti, da jo molk, s katerim je obdana, zmeraj bolj duši.
Njuna dilema je dilema umetnika: vztrajati v besedičenju, kopičenju (pris)podob, iskanju vedno novih izrazov, vedoč, da ni mogoče izraziti (do)končnosti, ali prenehati ustvarjati in s tem prenehati biti to, kar si, prav zaradi zavedanja, da realnosti ni mogoče poustvariti? Niti Elizabeth niti Alma nista zadovoljni s tem, kar sta, takšni, kakršni sta. Elizabeth tiho proučuje zgovorno skrbnico, Alma večkrat izrazi željo, da bi bila Elizabeth. V preigravanju vlog se postavlja pod vprašaj ne le njuna realna identiteta, temveč tudi realnost kot taka.
Avtor priredbe: Janez Pipan
Prevod: Sara Grbović
Navedki iz romana Moravagine Blaisa Cendrarsa v prevodu: Vital Klabus
Dramo Močnejša Augusta Strindberga prevedla: Sara Grbović
Verze iz Prve Devinske elegije prevedel: Kajetan Kovič
Scenografinja: Ana Rahela Klopčič
Kostumografinja: Rosana Knavs
Avtor glasbe: Aldo Kumar
Svetovalec za gib: Branko Završan
Luč: Andrej Hajdinjak
Lektor: Jože Volk
Fotografije: Miha Fras
Nastopajo:
Polona Juh / Pia Zemljič - Gospa Vogler
Janja Majzelj - sestra Alma
Jožica Avbelj - Zdravnica
Branko Završan - On
Anže Kreč - Moški z motorno žago
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/persona