Foto: Jean-Claude Carbonne
Foto: Jean-Claude Carbonne
Ljubezen ne pozna meja in ne sprašuje, kdaj, kam, kako, zakaj. Ljubezen samo gre. In pri tem ruši vsa pravila, vse dogovore, vse prepovedi. Zgodb o ljubezni in njenih posledicah je ogromno. A samo ena je TISTA. Samo ena je zgodba o Romeu in Juliji. Za vse čase in vse generacije.
V ljubezni je gib močnejši od tisočih besed. Gib razumejo vsi. In zato ne more ostareti, je vedno aktualen, svež, moderen. In zato je Romeo in Julija v baletni interpretaciji koreografa Angelina Preljocaja na glasbo Sergeja Prokofjeva, gibalna umetnija, ki že skoraj tri desetletja gostuje po največjih svetovnih odrih in navdušuje vedno nove generacije obiskovalcev.
Balet Romeo in Julija
Balet Romeo in Julija je bil prvi veliki projekt koreografa Angelina Preljocaja na naročilo lyonske opere. Takrat se je, ves čas v strahu, da ga bo velika skupina plesalcev kar pojedla, če ne bo deloval dovolj samozavestno in suvereno, tresel za za vsako navodilo, ki ga je dal. In bil za to izdatno poplačan. Premiera iz leta 1990 je bila začetek dolge in uspešne ustvarjalne poti. Prvo obdobje baleta Romeo in Julija je trajalo pet let, ko je koreografijo od lyonske opere prevzela njegova skupina Balet Preljocaj iz Aix-en-Provencea. Naslednje obdobje traja še danes. Skoraj tri desetletja.
Obdobje je dovolj dolgo, da o Preljocajevem baletu Romeo in Julija lahko govorimo kot o klasiki. To pomeni, da ima tisto nekaj, kar ga dela odpornega do časa in prostora. Ter zato vedno zanimivega, prodornega in pomenljivega. Torej: ima odlično koreografijo, drzno, z jasnim avtorskim podpisom ter s prefinjeno kombinacijo elementov klasičnega baleta in sodobne plesne izraznosti. Vizualno natančno izčiščena je osredotočena na ljubezensko zgodbo na ozadju medklanovskih sporov, utemeljenih na različni narodni pripadnosti, torej v družbenem kontekstu, aktualnem tako v devetdesetih kot danes. Poleg tega ima natančno prirejeno glasbeno partituro enega največjih skladateljev 20. stoletja, Sergeja Sergejeviča Prokofjeva, zaokroženo na uro in pol neprekinjenega glasbenega in plesnega užitka.
In predvsem: balet Romeo in Julija z mladim plesnim ansamblom, visoko izobraženim in hkrati pripravljenim premikati meje baletne ustvarjalnosti, ansamblom, povsem predanim izvirni poustvaritvi ene največjih ljubezenskih zgodb in avtoriteti, ki jo je v četrt stoletja intenzivnega dela ustvaril Angelin Preljocaj.
Takšna Romeo in Julija je gotovo ena od zgodb, potrebnih vnovičnega branja, poslušanja in gledanja. Vedno znova nas namreč preseneti, pretrese in navduši.
Moderna klasika, torej.
Angelin Preljocaj
Rojen leta 1957 v Parizu, sin albanskih staršev, političnih disidentov, ki so se tik pred njegovim rojstvom preselili v Francijo. S plesom se je prvič srečal pri desetih letih, ko je zagledal fotografijo plešočega Nurejeva. Naslednjih šest let je obiskoval baletno šolo in raziskoval, kar ga je pri fotografiji najbolj navdušilo – to je bilo vprašanje, kako lahko ples človeka tako močno spremeni in ga naredi tako čudovitega. Klasični balet ga je proti koncu vedno manj zanimal in kreativno omejeval, celo tako zelo, da se ga je odločil za kratek čas popolnoma opustiti. A na srečo je kmalu odkril sodobno plesno prizorišče, ki ga je prepoznal kot prostor, v katerem se lahko tako plesalsko kot koreografsko izrazi. Intenzivno se je posvetil raziskovanju sodobnih plesnih tehnik in hkrati že koreografiranju sodobnih plesnih predstav. Prve koreografije segajo v sredino osemdesetih let prejšnjega stoletja. Sodeluje s številnimi umetniki z različnih področij ustvarjanja, med drugimi tudi s skladatelji Goranom Vejvodo, skupino Air, Karlheinzem Stockhausnom, pisateljema Pascalom Quignardom in Laurentom Mauvignierom, industrijsko oblikovalko Constance Guisset, modnim kreatorjem Jean-Paulom Gaultierom … Ustvarja tudi na filmskem področju, je avtor več kratkih (Le postier, Idées noires, 1991) in dolgometražnih filmov Un trait d’union and Annonciation, 1992/2003). Osvojil je številne nagrade, med njimi tudi veliko nagrado national de la danse francoskega ministrstva za kulturo leta 1992, benois de la danse za koreografijo dela Le Parc (1995), priznanja bessie za koreografijo dela Annonciation (1997), nagrade les victoires de la musique za Romeo in Julija (1997) …
Balet Preljocaj
Začetek z imenom Preljocaj Company sega v december leta 1984. Pet let pozneje je skupina spremenila ime ter postala Nacionalni koreografski center Champigny-sur-Marne in Val-de-Marne. Leta 1996 je hkrati s selitvijo v Cité du Livre in Aix-en-Provence spremenila tudi ime in postala Balet Preljocaj – Nacionalni koreografski center Provence-Alpes-Côte d’Azur Region, Bouches-du-Rhône Department, Pays d’Aix Community in City of Aix-en-Provence. Leta 2006 je skupina dobila stalni sedež v centru Črni paviljon, ki skupini omogoča realizacijo celotnega kreativnega procesa na enem prostoru, gostovanja domačih in tujih skupin, številne delavnice, pedagoško delo in intenzivno ukvarjanje z izobraževanjem za mladino.
Od ustanovitve do danes je Angelin Preljocaj (1957) ustvaril skoraj petdeset koreografij, skupina na leto opravi več kot sto mednarodnih gostovanj. Še vedno je njen umetniški vodja.
Glasba: Sergej Prokofjev
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/romeo-in-julija-8