Foto: Arhiv Pocket Teater Studio
Foto: Arhiv Pocket Teater Studio
Novo igralkino besedilo o skrivnostnem potovanju v svet Henrika Ibsena.
Prikaže tri različne ženske: Elido, Noro in Heddo: o njihovih umskih, psiholoških procesih in problemih ter pogojih – nekoč in danes.
Brez Ibsena na zaodru je ženska, ki noče obtičati, in v svoji psihi ustvari labirint do današnjega dne. Razmik med odrom in zaodrom je v psihologiji, družbi in času. Kaže žensko, ki ugotavlja zakaj ponovno obtiči v kritičnih situacijah z ljudmi: v fiksnem besedilu Ibsena nima sebe pod nadzorom; njen govor je ločen od sebstva (notranjega monologa) in zato na „zaodru“ išče izhod iz ostarele, ne več funkcionalne eksistence, kar gledalcem, morda s tem nastavi ogledalo za naš čas, kaj smo po poti izgubili in spet našli?
ELIDA WANGEL (Gospa z morja)
Elida Wangel, čeprav poročena, jo v življenju bolj motivira hrepenenje kot kaj drugega: že več let hrepeni po ljubljeni osebi, mornarju, da se bo vrnil ponjo, kot ji je nekoč obljubil.
Ali si lahko razložimo, zakaj dneve, mesece ali celo leta hrepenimo po nekom ali nečem, čeprav se nam želja v sedajšnjem trenutku še ni uresničila?
Ali vemo, koliko časa bomo čakali, preden se uresniči?
Ali je morda ravno distanca tista, ki daje ogenj, da kar naprej hrepenimo po zaželjenem? A kje je potem naša prava prihodnost?
Ali je tam nekje spredaj? Ali je naša prihodnost tukaj v danem trenutku? Si ga lahko sami ustvarimo?
NORA HELMER (Hiša lutk)
Nora si je pred sedmimi leti izposodila denar od notarja Krogstada, da bi lahko, zaradi moževega šibkega zdravja, z njim odpotovala na jug za leto dni.
Možu Torvaldu je pa rekla, ker je takrat ravno njen oče istočasno umrl, da ji bo oče zapustil veliko vsoto denarja in sta šla na pot.
Nora, čeprav zaskrbljena, da bo mož izvedel resnico, se vmes sprašuje, ali ni nikjer zabeležen njen večletni trud, skrb in ljubezen do moža?
Nora se boji – skriva svoj zaskrbljeni obraz pred možem - se sramuje - hkrati se jezi in njena notranja osebnost se končno začne prebujati.
Včasih je lažje biti nekdo drug, kot pa biti to, kar resnično smo.
Ali se nismo kdaj zalotili in se potem vprašali, zakaj smo se tako odzvali, kot smo se?
Potlačimo in gremo dalje. Minejo meseci in še vedno se odzovemo na različne načine. Na našem obrazu se počasi izdeluje maska. Maska je postala del nas.
HEDDA GABLER (Hedda Gabler)
Hedda, poročena z literatom Tesmanom, ne živi zares svojega življenja, ker jo zaznamuje njeno poreklo očeta generala Gablerja.
Hedda se bori s svojo moško samopodobo, ker talentov, ki jih je podedovala po očetu, ne more razviti v družbi.
Uporabljala bi vse svoje sposobnosti, katerim se mora sedaj, ker je ženska in hčerka znanega generala, odreči.
Kaj pomeni beseda 'čast'? Kaj je častno?
Ali imamo možnost živeti svoje življenje? Če nimamo možnosti živeti častno, nam morda ostane samo to, da razmišljamo o tem, na kakšen način bomo zapustili ta svet?
Hedda Gabler je zgodba o urejanju lastne smrti in odhoda ter o tem, kaj je pravzaprav častno.
Koreografija: Urša Rupnik
Svetovalka za govor: Barbara Rogelj
Luč: Kristjan Vidner
Oblikovanje: Zala Kalan
Fotografija: Pascual Carlos
Nastopa: Mirel Knez
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/ibsenove-zenske