Orgija

Produkcija: Gledališče Glej, HNK Ivana pl. Zajca, Reka (HR) , Zavod Poza
Avtor: Katarina Stegnar, Jure Novak, Urška Brodar


Foto: Ivian Kan Mujezinović

Orgija je tretji del trilogije trojca Novak / Stegnar / Brodar.

Trilogija nastaja od leta 2011, v njej pa Brodar, Novak in Stegnar delujejo nehierarhično, egalitarno. V prvem delu je nastopal samo Novak, v drugem Novak in Stegnar, tokrat pa bodo na odru vsi trije. Formalno se trilogija ukvarja s preigravanjem ravni fikcije in resničnosti ter prevpraševanjem pozicij gledalca in performerja, vsebinsko pa se je prvi del trilogije Jure Novak: Zato sem srečen ukvarjal z depresijo, drugi Katarina po naročilu z agresijo, medtem ko se Orgija loti transgresije.

Orgija je predstava o prestopanju meja. Meja v odnosih in v družini. V javnosti in v politiki. O seksualnih in intimnih prestopih, o prestopanju meja moral in etik.

Orgija je tudi družabni eksperiment, preverjanje stanja ozaveščenosti lastnih seksualnosti in razlike med njihovimi javnimi in intimnimi (samo)podobami.

Orgija nastaja na podlagi nekaterih temeljnih umetniških del s področja tematike (De Sade, Bruckner, Welsh, Pasolini, …) ter, kot vedno, lastnih izkušenj in pozicij performerjev.

Nekonvencionalna tematika in v gledališču nepričakovana vsebina odpirata vrsto vprašanj in problemov, ki jih navadno v performativnih umetnostih odpravimo po inerciji ali s konvencijo. Kakšne so meje participacije gledalca? Je verbalen poseg lahko napad na integriteto? Če sme publika nastopajoče seksualizirati in to produkcija celo eksplicitno izkorišča za reklamo, je dovoljeno tudi obratno? Je res seks predvsem vprašanje moči? In kako je ta moč prerazporejena v gledališkem dogodku? Kaj je seksi? Komu in zakaj? Kako različne so naše preference, za katere smo prepričani, da so univerzalne? So različne po spolu? Statusu? Ozadju?

O ustvarjalcih

Urška je visoka, skrajno šibka in nežna ženska, najlepših pšeničnih las. Videz zvedavosti in občutljivosti, razprostrt po vsem telesu in še zlasti po obraznih potezah, ji daje videz junakinje iz romana. Njene oči, neverjetno velike, so modre; izražajo hkrati nežnost in spodobnost.

Katarina ima majhno nabrito telesce, sveža je in malodane poredna. Ima najočarljivejše obline, ki se ponujajo pod rjavkasto kožo in pogostokrat uspejo zdramiti domišljijo. Njene poteze so neverjetno plemenite, z več dostojanstva kot miline in več vzvišenosti kot prefinjenosti.

Jure daje vtis Herkula ali kentavra: visok nad meter sedemdeset, močnih in silovitih okončin, roboustnih skepov, prožnih živcev. Temu dodajmo možato in ponosno postavo, zelo velike črne oči, lepe rjave obrvi, nemški nos in lepe zobe.

Zasedba

Scenografija: Toni Soprano
Kostumografija: Dajana Ljubičić

Nastopajo: Katarina Stegnar, Jure Novak, Urška Brodar


Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/orgija