Foto: Nada Žgank
Zvočna igra o materinskem mitu
Moja maternica je sveta mašina,
ključnega pomena za družbo in državo.
Moje prsi so vodnjak življenja,
hranijo njo in njega,
mastitisu navkljub.
Sem posoda prvega kakovostnega razreda,
najboljša, naravna, edina,
najčistejša cvetka raja,
krasni sončni svit, čudež razplojevanja, garancija narodovega blagostanja.
Pridi. Napolni me nežno.
Stopi z mano.
Stopi se z mamo.
Pridi.
Interdisciplinarna raziskava o (ne)spremenljivosti pogledov na materinstvo.
Pia Brezavšček je otroka rodila v medenični vstavi, vaginalno. Meni, da je to njen največji dosežek. Ima rahlo povešen maternični vrat, a bilo je vredno. Je skoraj idealna mati.
Barbara Kranjc Avdić je prvega otroka rodila s carskim rezom. Takrat je verjela, da je skoraj idealna mati. Nato je rodila tudi drugega otroka. S carskim rezom.
Saška Rakef je bila z otrokom hospitalizirana na neonatalnem oddelku. Izgubila je mleko, ampak pri skoraj enem letu še vedno doji. Meni, da ji le malo manjka, da bi bila idealna mati.
Zvočno oblikovanje: Damir Avdić
Besedilo, dramaturgija: Pia Brezavšček
Besedilo, igra: Barbara Kranjc Avdić
Koreografija: Sinja Ožbolt
Oblikovanje svetlobe: Andrej Reza Petrovčič
Oblikovanje prostora, kostumografija: Irena Pivka
Strokovna sodelavka: Mila Popović
Besedilo, režija: Saška Rakef
Strokovna sodelavka: Nada Sekulić
Lektura: Tatjana Stanič
Svetovanje za zvočno dramaturgijo in improvizacijo: Bojana Šaljić Podešva
Zahvala: Urban Belina, Alojz Pluško (SVŠGL), Eva Pavli
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/idealna