Foto: Samir Aganović
Foto: Samir Aganović
V besedilu se prepletata dva svetova, slovenski in bošnjaški; labirint zgodb iz obeh dežel, ki iščejo stičišča in razlike, na koncu pa se vedno izvedejo na isti imenovalec: človeška intima, ki je enaka na vseh koncih sveta. Besedilo je nastalo na povabilo Narodnega gledališča Tuzla (Bosna in Hercegovina) dramatičarki in režiserki Nedi R. Bric, ki se v svojih delih obrača v zgodovino, raziskuje in odkriva zgodbe in ljudi iz preteklosti, da lahko išče primerjave in antipode v sedanjosti in tako sooča intimne zgodbe različnih posameznikov iz različnih časovnih obdobij.
Drama se posveča zgodbam ljudi iz dveh dežel, ki ju je skozi zgodovino družilo precej povezav: včasih sta bili del skupne države Jugoslavije, še prej avstro-ogrskega cesarstva, danes pa sta samostojni državi z včasih zapletenim razmerjem zlasti glede zapuščine nekdanje skupne države. Dejstvo je, da v obeh državah živi veliko prebivalcev narodnosti druge države. V Sloveniji nosi pojem »Bosanec« prav poseben pomen, včasih slabšalen, vedno pa poln stereotipov; večinoma pomeni nižje kvalificiranega delavca, ki je prišel k nam s »trebuhom za kruhom«, večkrat živi v slabih razmerah, ves zaslužek pa pošilja domov, v Bosno, po kateri hrepeni in kamor se na stara leta – če je le mogoče – vrne. Vendar pa je tudi v Bosni najti presenetljivo število Slovencev in njihovih potomcev, ki so v različnih časovnih obdobjih tja prihajali iz istega razloga – zaradi dela. Njihov položaj je bil morebiti malce boljši, vendar to ne spremeni dejstva, da so bili oboji navsezadnje emigranti, iskalci boljšega življenja.
Kako so se dogodki polpretekle zgodovine odražali v življenju ljudi v obeh deželah: strahotna bratomorna vojna, ki se je najhuje razbesnela prav nad bosanskim ozemljem in narodnostno mešanim življem na njem, na drugi strani pa zapleti ob delitvi jugoslovanske dediščine – problem Ljubljanske banke in drugih podjetij, zlasti pa afera »izbrisani «, ki je prizadela ljudi z neslovenskimi koreninami in ki po svoji razsežnosti in krutosti spominja na dogodke iz nekih drugih temnih časov, neke druge vojne.
Naslov Zrno soli, ki ga v obeh jezikih napišemo in razumemo enako, asociira na pomen imena Tuzla, saj »tuz« v arabščini pomeni »sol«, hkrati pa opominja na znani rek Cum grano salis – kar pomeni, da je do vsega treba zavzeti distanco, na stvari pogledati od daleč, da lahko vidimo, kar je blizu, hkrati pa je sol pradavna in večna substanca, brez katere življenje na zemlji ni mogoče.
Prevajalec v bosanščino: Damir Avdić
Avtorica videa: Pila Rusjan
Scenograf: Siniša Udovičić
Avtor glasbe: Damir Avdić
Asistent režiserke: Aydin Huzejrović
Filmska ekipa (Slovenija):
Režija: Pila Rusjan, Neda R. Bric
Direktor fotografije: Janez Štucin
Mojster tona: Boštjan Kačičnik
Ostrilec slike: Dejan Štefančič
Asistent režije, scenograf: Aydin Huzejrović
Maska: Matej Pajntar
Garderoba: Bojana Fornazarič
Rekviziti: Ciril Roblek, Aydin Huzejrović
Elektrika: Igor Berginc
Zahvale: Mestna občina Kranj, Bar Sonja, Lea Aymard, Rok Ponikvar
Nastopajo:
Ibro - Peter Musevski
Marjan, stanodajalec - Aljoša Ternovšek
Marina - Remira Osmanović
Adem, njen brat - Midhad Kušljugić
Hajrudin, prijatelj - Edis Žilić
Samir, prijatelj - Damir Avdić k. g.
Krstna uprizoritev
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/zrno-soli