Trojanke

Foto: SNG Nova Gorica / Mankica Kranjec

Trojanska vojna je končana, vsi trojanski junaki so padli; pred gorečimi razvalinami nekdaj slavnega mesta Trojanke in njihovi otroci čakajo na odhod v grško suženjstvo. Ženske, na čelu z ostarelo kraljico Hekabo, objokujejo žalostno usodo svojega mesta in sebe. Kraljičina hči Kasandra bo pripadla mikenskemu kralju Agamemnonu za priležnico, snaha Andromaha Ahilovemu sinu za ženo, hčer Polikseno bodo žrtvovali na Ahilovem grobu, kraljica sama pa bo sužnja Odiseju. Tudi Andromahinemu otroku, ki je njihovo zadnje upanje za obnovo mesta, neizprosni zmagovalci določijo, da mora umreti. Za vse zlo Trojanke obsodijo lepo Heleno, ki jo je princ Paris brez težav speljal špartanskemu kralju Menelaju, začetniku te vojne. Obračun žensk je neizprosen, vendar ne more omiliti tragike povojnega trpljenja. Medtem ko se goreče mesto podira, Trojanke zapuščajo rodno zemljo in odhajajo v suženjstvo.

Evripidova tragedija iz leta 415 pr. n. št. je postavljena v mitsko dobo trojanske vojne, a je najverjetneje dramatikov komentar na takrat aktualno peloponeško vojno, v kateri so se Atene bojevale s Šparto; morda tudi na atenski pohod na nevtralni otok Melos ter poboj ali zasužnjenje tamkajšnjega prebivalstva. Evripidove ideje so bile za takratne Atene revolucionarne in prevratniške, zato je na tekmovanju dram večkrat pristal na drugem mestu. V svojih delih se je pogosto zavzel za »ponižane in razžaljene«, za sužnje, ženske, v Trojankah za ujetnice iz Atenam sovražnega mesta. Drama je obsodba nepravičnih vojn, sprašuje se o odgovornosti in krivdi zanje, zato je razumljivo, da je bila večkrat uprizorjena v kontekstih aktualnih političnih razmer. Najbolj znana je adaptacija Jeana Paula Sartra, ki vsebuje implicitno kritiko evropskega imperializma v Aziji, leta 1971 pa je bil posnet film režiserja Mihalisa Kakogiannisa s Katherine Hepburn v glavni vlogi. Prvo slovensko uprizoritev Trojank je postavil Jaša Koceli, ki je tudi prvič režiral na odru SNG Nova Gorica.

Zasedba

Prevajalka: Jera Ivanc
Dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica
Lektor: Srečko Fišer
Scenograf: Darjan Mihajlović Cerar
Kostumografinja: Branka Pavlič
Avtor glasbe: Miha Peric
Korepetitorka: Marta Kosturska
Koreografinja: Tajda Podobnik
Fotografinja: Mankica Kranjec
Oblikovalec svetlobe: Samo Oblokar
Oblikovalka maske: Tina Prpar

Nastopajo:

Pozejdon – Kristijan Guček
Atena – Helena Peršuh
Hekaba, trojanska kraljica – Marjuta Slamič
Kasandra, Hekabina hči – Raiven k. g.
Andromaha, Hekabina snaha – Patrizia Jurinčič Finžgar
Helena, Menelajeva žena in po pokojnem Parisu Hekabina snaha – Arna Hadžialjević
Taltibij, odposlanec grške vojske – Jure Kopušar
Menelaj, poveljnik grške vojske (glas) – Miha Nemec
Astianaks – Isaak Hrovatin k. g. / Lev Lipušček k. g.
Bojevnik – Siniša Bukinac k. g.
Vodja zbora trojanskih ujetnic – Ana Facchini
Zbor – Dušanka Ristić, Mojca Cej k. g., Vida Fabčič k. g., Hana Ferizović k. g., Kati Harej k. g., Petra Kolenc k. g., Ajda Podgornik Valič k. g., Helena Simčič k. g., Barbara Simčič Veličkov k. g., Anja Trobec k. g., Lucija Zorn k. g., Ana Žnidarčič k. g.

Pesnica: Farah Chamma k. g.

Prva slovenska uprizoritev

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/trojanke