Foto: Marcandrea
Osrednja tema ali rdeča nit zbirke otroške poezije Sonce in sončice so bližnji družinski člani vsakega malega posameznika (sončkov in sončic), ki pa imajo navadno tudi druge konotacije: Strice delimo na lažne in prave in na strice kar tako ... Teta navsezadnje je luna, kadar me gleda zabuhlih lic ... Stara mama stanuje v bloku, kjer streže vnukom in loncem, a babica v temnem gozdu z volkom in nekim lovcem ... Zato smo vnuki mili v en glas tako sklenili, da je naš ded za nas najboljši dedek Mraz ... Zbirko poleg otrokom dobro znane sorodniške tematike odlikujeta še bogata domišljija in jezikovna bravuroznost. Tudi zato se je Tomaž Grom odločil v glasbo preliti zvočnost in barvitost Pavčkovih verzov. K izvirnosti predstave pa zagotovo pripomorejo še prav zanjo nastali prevodi v tuje jezike.
Poezija: Tone Pavček
Glasba: Tomaž Grom
Spremljevalna glasbena zasedba: Jošt Drašler (kontrabas), Vid Drašler (bobni in tolkala), Andrej Fon (trobila), Samo Kutin (zvočila) in Tomaž Grom (bendžo in druga glasbila)
Vokal: Katinka Dimkaroska, Nagisa Moritoki, Jette Vejrup Ostan, Aria Bragalini, Nuka Grom in gostujoči otroci
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/sonce-in-soncice-po-vsem-svetu