Foto: Vladimir Opsenica
Foto: Vladimir Opsenica
»Če bi se zmogli spoznati v svojih depresijah, potem bi nam to lahko služilo za ustvarjanje novih modelov družbenosti, ki nas ne bi zgolj pripeljali do izhoda iz naših slepih ulic, ampak bi nam celo pomagali razumeti slepo ulico kot stanje produktivnih možnosti.«
(Ann Cvetkovich: Depresija, javno čustvo)
Delo Samo moje (2016) raziskuje posameznikova t. i. negativna čustva, ki so pomembna značilnost vsakdanjika sodobne kapitalistične družbe. Navdih za raziskavo izhaja – mimo osebnih izkušenj avtorjev – iz teoretskega in umetniškega dela Ann Cvetkovich, ki takšna stanja bolj kot posameznikovo klinično diagnozo pojmuje kot družbene in kulturne označevalce. Delo se zavzema za kolektivno javno prepoznanje takšnih čustev in kot možno izhodišče za vznik novih oblik kolektivnosti, solidarnosti in družbeno-političnih akcij.
»Ana Dubljević in Igor Koruga sta kot mlad koreografski tandem javno spregovorila o negativnih čustvih, ki ju kot umetnika in kulturna delavca obhajajo v trdih prekarnih pogojih. To je rodilo redek primer pametne, estetsko do potankosti izčiščene, sofisticirane, duhovite ter čustveno izjemno sugestivne in resne predstave naše neodvisne sodobnoplesne scene z naslovom Samo moje.« (Ivan Medenica, kritik in teatrolog, umetniški vodja festivala BITEF, revija NIN, 2016)
V zadnjih petih letih sta Ana Dubljević in Igor Koruga umetniško sodelovala pri vrsti projektov, ki so raziskovali polje sodobnega plesa in koreografije z različnimi temami: obstoj in funkcija javnega govora v kapitalistični družbi, status in pravice srbskih državljanov, ki so zboleli za redkimi boleznimi, družbeni status mlajše generacije umetnikov sodobnega plesa, začasnost kot temeljni delovni in eksistencialni pogoj na umetniških tržiščih itn. Na formalni ravni se njuno koreografsko delo osredotoča na nematerialne ravni koreografije, med katere spada jezik, in tako v razširjenem polju odrskega izraza ustvarjata »jezikovne koreografije«. Ustvarila sta dela, kot so Practice what you Pitch! (2013), Expose (2013/2014), Streamlined (2014/2015) in Temporaries (2011−2013), pri katerih so sodelovali še drugi njuni tesni koreografski sodelavci.
Oblikovanje scenskega prostora: Siniša Ilić
Izdelava scene: Karkatag kolektiv
Glasba: Darja Janošević
Grafični dizajn: Katarina Popović
Pordukcija: Ksenija Đurović
Stiki z javnostmi: Sanja Ljumović
Fotografije: Vladimir Opsenica
Video dokumentacije: Nemanja Stojanović
S podporo mreže Departures and Arrivals (DNA), financirane s programom Creative Europe
Podprto z: Ministrstvo za kulturo in informiranje Republike Srbije in Gledališča BITEF
Hvala: Jugoslovansko dramsko gledališče, Magacin in Kuturni center Preporod
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/samo-moje