Pismo za Haseebo

Produkcija: Bombina Bombast (SE), FyraBen (SE)
Avtor: Nina Marković Matthis, Milan Marković Matthis


Foto: Milan & Nina Marković Matthis

Švedinja Nina Marković Matthis in Haseeba Kareyja, begunka iz Sirije, izmenjata med Haseebinim begom iz države, ki jo je razdejala vojna, niz pisem.

Kratko delo o evropskih sanjah o Drugem.

»Najbolj elementarni fantazmatični prizor ni fascinantni prizor, ki si ga ogledamo, temveč misel, da ‘je tam zunaj nekdo, ki si nas ogleduje’; to niso sanje, temveč misel, da ‘smo objekti v sanjah nekoga drugega’.« (S. Žižek)

NINA MARKOVIĆ MATTHIS je samostojna igralka in ustvarjalka gibalne umetnosti, ki sicer živi v Malmöju, deluje pa mednarodno. Diplomirala je na danski Cantabile2’s School of Stage Arts leta 2008 in delala v različnih konstelacijah, skupinah in tudi samostojno. Nina ustvarja v širokem polju performativnih umetnosti, vključno s fizičnim gledališčem, gledališko igro, pripovedovanjem zgodb, pa tudi novi cirkus, ‘stage combat’, butoh in drugo. Je aktivna članica FyraBena.

MILAN MARKOVIĆ MATTHIS je nagrajeni dramaturg, dramatik in performer. Delo v največjih gledališčih (narodna gledališča na Hrvaškem, v Sloveniji, Srbiji, Italiji itn.) in na neodvisni sceni sta trenutno enakovredna dela njegove umetniške prakse. Delo, s katerim je dosegel mednarodni uspeh, je They Live iz leta 2012, ki ga je ustvaril v tradiciji performativne umetnosti in subverzivne afirmacije. Je aktiven član FyraBena.

FYRABEN je kolektiv iz Malmöja, ki ustvarja v širokem polju sodobnega plesa, performativne umetnosti in dramskega gledališča. Skupina je razvila tehniko, imenovano tricksterism ali dramaturgija izdaje, s katero raziskuje, kaj pomeni biti političen na odru v sistemu, ki zahteva kritiko, da bi lahko ohranjal status quo. Pri delu v performativnih umetnostih postaja očitno, da ne samo ni prepovedano biti provokativen, subverziven in radikalen, ampak je to postalo skoraj (tržni) imperativ. To stalno potrebo, za katero se zdi, da jo ima vladajoča ideologija po samo-kritiki in samo-problematizaciji, bi seveda lahko razumeli kot afirmacijo odprtih in svobodnih vidikov liberalnih vrednot, vendar jo je ob razmisleku o dejanskem vplivu, ki ga ima na družbo, bolj koristno razumeti kot način ohranjanja trenutnega stanja. Da bi se temu izognili, je treba ne samo formulirati prava politična vprašanja, ampak tudi redefinirati, kaj pomeni biti politično.

Zasedba

S podporo Švedskega sveta za kulturo, Regionalnega sveta Skåne in Oddelka za kulturo v Malmöju.
Organizacija: Mesto žensk.
V sodelovanju z Bunker / Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana.


Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/pismo-za-haseebo