Foto: Sunčan Stone
Foto: Sunčan Stone
Rdeča. Kot Rdeča nit? Prešolsko. Kot Rdeča kri? Prepatetično. Kot Rdeča zvezda? Prepolitično. Rdeča… Rdeča kot meso. Tisto iz česar smo sestavljeni. Tisto kar nam omogoča da premikamo, tudi meje. Tisto iz česar so sestavljeni vsi organi, ki nam omogočajo neponovljive zaznave tega sveta. Na primer vonj, vonj po mesu – človeku, ki ti sedi nasproti. Meso ni lepo, estetsko, dovršeno in ne vzbuja lagodja, je pa čvrsto, vzdržljivo in pokonci drži hrbtenico.
Ni lahko biti pokončen in zaupati svojim čutom toliko kot jim bo Matjaž Farič v svojem novem in spet zadnjem solu Rdeča. Tako tenkočuno, intimno in brez ega. Tako nujno in na meji. Pleše o resnici in daje meso telesu. Besede bledijo in spuščamo se v sinestetično izkušnjo! (Staša Bračič, dramaturginja)
Povezava: Blog Matjaž Farič
Solo ob trideseti obletnici delovanja koreografa, režiserja in plesalca Matjaža Fariča.
Glasba: Riccardo Brosci, Nicola Porpora, Radian
Dramaturgija: Staša Bračič
Projekcije: Jure Lavrin
Kostumi: Sanja Grcić
Asistentka kostumografije: Julija Kaja Hrovat
Oblikovanje luči in tehnično vodstvo: Igor Remeta
Posebna zahvala: Danilo Pečar, Tina Prpar
Producentka: Ksenija Kaučič
Predstava je nastala ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana.
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/rdeca-sled