Foto: Nada Žgank
Ludomir Franczak je poljski vizualni umetnik, režiser, kurator …
Foto: Nada Žgank
Zanimajo ga vprašanja spomina in identitete, njegovi projekti pa so kompleksni hibridi vizualne umetnosti, zgodovine, literature in uprizoritvenih prijemov.
Zgodovinsko izhodišče Franczakove predstave so usode Nemcev, ki so bili po povojni novi mejni delitvi med Nemčijo in Poljsko večinoma prisiljeni zapustiti svoje domove in oditi v Nemčijo. Franczak je v mestnem arhivu Slupska našel rokopise njihovih življenjepisov in zanj niso bili več brezimna skupina ljudi, ki jih je poznal iz zgodovine. Sam pravi, da je Ponovno pridobljeni njegov zasebni atlas, predstava je konstrukcija zgodbe iz okruškov materialnih artefaktov zgodovine. Zgodbe, ki jih sestavi, so seveda konstrukt, kar proseva že skozi samo dogajanje, ko dobesedno gradi prizorišče kot instalacijo, ampak zgodovina je prav tako – konstrukt.
Scenografija: Ludomir Franczak
Glasba: Marcin Dymiter
Kostumografija: Magdalena Franczak
Glasovi: Irena Jun, Andrzej Golejewski, Stefan Filipowicz, Mateusz Nowak, Dorota Lesiak, Katarzyna Duma, Magdalena Franczak, Wiktoria Wrzyszcz, Emil Franczak, syntezator mowy
Produkcija: Centrum Rezydencji Teatralnej, Scena Robocza
Slovenski prevod: Petra Meterc
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/ponovno-pridobljeni