Vojna in mir

Fotografije z vaj / Foto: Peter Uhan

Vojna in mir (prva knjižna objava 1869) Leva N. Tolstoja je s svojimi impresivnimi tisoč petsto stranmi tako rekoč pojem vsakršne obsežnosti. In čeprav je obdobje, v katero je umeščeno dogajanje, razmeroma kratko (1805–1812, v epilogu še 1820), je vtis epske širine neizpodbiten. Kljub natančno določenemu zgodovinskemu okviru in kljub opisom realnih dogodkov, podprtim z množico avtentičnega dokumentarnega gradiva, pa delo Vojna in mir ni le kronika nekega časa, ni zgodovinski roman, temveč je roman o zgodovini ali, natančneje, roman o vprašanju, kdo ustvarja zgodovino ter kakšna je v tem neobvladljivem in neustavljivem toku posameznikova odgovornost. Tej temi se je avtor zlasti v drugi polovici romana posvetil neposredno in izrecno v smislu filozofije zgodovine, v zgodbi o treh široko razvejenih aristokratskih družinah pa jo je obdelal tudi povsem konkretno. Iz ozadja razkošno zajetega konteksta izstopajo značajsko markantne osebe, katerih dejanja, razmisleki, dvomi in spoznanja zrcalijo vso kompleksnost, celo anarhičnost dinamičnega časa, in ob velikopoteznem zamahu, ki poskrbi za konsistentnost celote, se avtorju z nezmotljivim čutom za dramatično posreči ustvariti serijo razgibanih, prepričljivih prizorov, katerih občečloveška vsebina nas nagovarja še danes. Mir, ki ni nikoli zares mir, bitke, ki besnijo na oddaljenem ozemlju, zlovešči kremplji vojne, ki se stegujejo vse do odmaknjenih podeželskih posestev in velemestnih salonov … Zveni znano?

"Velika dela fascinirajo. Ta fascinacija je nevarna, saj zaradi nje sanjamo o nemogočem. Kako na odru v samo nekaj urah poustvariti tako bogato in prostrano delo, kot je Tolstojev roman? Roman, pri katerem je njegova dolžina celo vir njegove lepote, bogastva in resnice. Roman, ki ga je nemogoče povzeti. Roman, poln nežnosti in krutosti, ki na ozadju velikanske zgodovinske freske prinaša izvirno in cinično meditacijo o tragičnosti zgodovine. Na odru ne bomo videli natančne kronologije tragičnih usod Bolkonskih, Rostovih, Bezuhovih in drugih ruskih aristokratov znotraj vrveža napoleonskih vojn. Niti vseh zapletenih ljubezenskih zgodb v primežu časa in nesreč. Niti vseh političnih kombinacij, ki vznikajo in se obnavljajo v neprestano trgajoči se Evropi. Uprizoritev ne bo nikakor mogla nadomestiti branja romana. Vabim vas torej, da ste priča, kako lahko v domišljiji skupine umetnikov danes odzvanjajo nekatere figure in dogodki Evrope, kot jo je pred 150 leti opisal veliki pisatelj. Njegovo sporočilo ni preveč spodbudno: vojna in mir, o katerih govorimo, sta iz iste snovi. Prve ni brez drugega. Mir se rodi iz vojne in tako že tudi sam vsebuje njene zasevke." (Silviu Purcărete)

Iz gledališkega lista

"Tolstojeva drama je tisto, kar si gledališče lahko samo želi; bralci ostalega, diskurzivnega v romanu morajo vložiti precejšen napor, tako kot pri branju Aristotela, da jadrajo na mehkih valovih razumskega užitka ob skrbni navigaciji med ostrimi stenami vraževerja, predvsem o ženskah. Z ločitvijo bralskih svetov drama le pridobi na dinamiki, nujni arbitrarnosti odnosov in se logično konča pri Andrejevem odkritju in sprejemanju ljubezni in smrti obenem. Izenačena v popolni odsotnosti razumevanja, možnosti analize in dojemanja posledic, sta ljubezen in smrt isto, dostopna samo človekovemu mirnemu sprejemanju. In oba pripadata vojni, edino smrt še lahko ustvari nekaj miru, če se z njo sprijaznimo ... Vsečloveška ljubezen, poskus Pierrovega duhovnega vzleta, se konča s pristankom v vsakdanjiku. In s tem se konča tudi Andrejeva zahteva po »lepem in visokem« v moškem življenju. Ne eno ne drugo ni več del drame: vse, kar se zgodi po Andrejevi smrti, je samo še zamišljen napis na njegovem grobu, opomba, opomin; Andrejeva misel je pravi epilog romana, zgodovinski pogled z refleksijami in orisom družbenega načrtovanja – za dramo nepomemben, za tiste druge bralce pa ključen vpogled v misel avtorja, ki je živel dolgo in ki je izkoriščal usihanje moškosti tako, kot je to zahteval njegov junak."
(Svetlana Slapšak: Vojna in mir: osvobajanje drame, zajete v romanu)

Povezava: Gledališki list uprizoritve

Zasedba

Avtor: Silviu Purcărete po romanu Leva Nikolajeviča Tolstoja
Prevajalka: Jana Pavlič z uporabo prevoda Vladimirja Levstika
Avtor dramatizacije: Silviu Purcărete
Scenograf, kostumograf in oblikovalec luči: Dragoş Buhagiar
Skladatelj: Vasile Șirli
Dramaturginja: Eva Mahkovic
Lektorica: Tatjana Stanič
Oblikovalec videa: Matej Šmuc
Oblikovalka maske: Špela Ema Veble
Svetovalka za francoščino: Jana Pavlič
Svetovalka za ruščino: Tatjana Stanič
Koreografinja: Nataša Berce
Asistenta režiserja: Tin Grabnar, Dorian Šilec Petek
Asistentki dramaturginje: Nataša Berce, Katja Markič
Asistentke scenografa in kostumografa: Gordana Bobojević, Sara Slivnik, Anja Pirnat
Korepetitor: Ernest Kokot

Nastopajo:

Viktorija Bencik Emeršič - Nataša Iljinišna Rostova druga, Negovalka, Vojak, Mrtvec
Petra Govc - Marja Lvovna Karagina, Obupana ženska, Vojak, Mrtvec
Eva Jesenovec - Sonja Rostova, Vojak, Mrtvec
Mirjam Korbar Žlajpah - Ana Mihajlovna Drubeckaja, Vojak, Mrtvec
Jette Ostan Vejrup - Katerina Semjonovna Mamont – Catiche, Kondratjeva, Zdravnik Métivier, Vojak, Mrtvec
Ajda Smrekar - Nataša Iljinišna Rostova prva, Mavruša, Vojak, Mrtvec
Miranda Trnjanin - Vera Iljinišna Rostova, Anuška, Vojak, Mrtvec
Nina Valič - Marja Nikolajevna Bolkonska, Negovalka, Vojak, Mrtvec
Pia Zemljič - Amélie Bourienne, Igralka, Vojak, Mrtvec
Judita Zidar - Natalija Rostova, Vojak, Mrtvec
Jana Zupančič - Jelena Vasiljevna Kuragina – Hélène, Nataša Iljinišna Rostova tretja, Negovalka, Vojak, Mrtvec
Sebastian Cavazza - Fjodor Ivanovič Dolohov, Delavec, Francoski vojak, Vojak, Mrtvec
Blaž Dolenc - Glasbenik, Norec, Vereščagin, Vojak, Mrtvec
Bojan Emeršič - Ilja Andrejevič Rostov, Makar Aleksejevič Bazdejev, Opazovalec goreče Moskve, Vojak, Mrtvec
Gregor Gruden - Boris Drubeckoj, Francoski vojak, Vojak, Mrtvec
Jure Henigman - Anatol Vasiljevič Kuragin, Car Aleksander glas, Volk, Vojak, Mrtvec
Aljaž Jovanović - Nikolaj Iljič Rostov, Vojak, Mrtvec
Marko Mandić - Andrej Nikolajevič Bolkonski, Glasbenik, Črnec, Vojak, Mrtvec
Boris Ostan - Nikolaj Andrejevič Bolkonski, Napoleon Bonaparte glas, Pjotr Nikolajevič Šinšin, Opazovalec goreče Moskve, Vojak, Mrtvec
Matej Puc - Pierre Kirilovič Bezuhov, Vojak, Mrtvec
Janez Škof - Vasilij Sergejevič Kuragin, Lev Nikolajevič Tolstoj, Vojak, Mrtvec
Tines Špik - Vasilij Dmitrič Denisov, Glasbenik, Edvard Karlovič, Kapuška, Vojak, Mrtvec
Jernej Šugman - Marja Dmitrijevna Ahrosimova – Apraksina, Nastasja Ivanovna, Francoski veleposlanik, Mihail Ilarionovič Kutuzov glas, Fjodor Vasiljevič Rastopčin, Vojak, Mrtvec
Matej Zemljič - Pjotr Iljič Rostov – Petja, Vojak, Mrtvec
Vojko Zidar - Kiril Vladimirovič Bezuhov, Mužik, Danila, Alpatič, Holandski veleposlanik, Nikola, Tajnik, Opazovalec goreče Moskve, Francoski vojak, Vojak, Mrtvec

Krstna uprizoritev dramatizacije

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/vojna-in-mir-1