Foto: Nina Rojc
Foto: Nina Rojc
Nebo krvavi in sije rdečico na neskončno planoto makovega polja. Latice prično odpadati. Volkovi jočejo in tulijo, objokujejo in hrepenijo po luni, ker brez nje ne zmorejo živeti. Jok hrepenenja odmeva na praznem polju in takrat na nebu zasveti električno modra luna. Latice maka poletijo po planjavah, plešejo pod krvavim nebom. Električno modra luna je privid, ki se prične razblinjati, in volkovi jočejo, da bi ga ujeli, preden popolnoma izgine. Modre lune ni, ampak volkovi jo vidijo, ker je tako živa in tako močno modro sije na tem krvavem nebu. Še zmeraj tulijo, in bolj kot tulijo, bolj električna je modra luna. Čeprav na krvavem nebu sveti polna praznina, volkovi objočejo njeno električnost in ta vse bolj sveti. Luna je tista iluzija, ki volkovom daje moč. Kliče jih in vabi in oni plešejo.
Prevod: Maja Šabec
Dramaturgija: Varja Hrvatin
Scenografija: Nina Rojc
Kostumografija: Tina Pavlović
Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta
Oblikovalka maske: Ana Lazovski
Mentorji
Dramska igra in gledališka režija: doc. Matjaž Tribušon, red. prof. Matjaž Zupančič
Scenografija: izr. prof. mag. Jasna Vastl
Kostumografija: red. prof. Janja Korun, asist. mag. Tina Kolenik
Jezik in govor: asist. mag. Nina Žavbi Milojević, doc. mag. Alida Bevk
Nastopajo:
Bernarda - Sara Dirnbek
Poncia - Petja Labović
María Josefa - Žan Koprivnik
Angustias - Zala Ana Štiglic
Magdalena - Voranc Boh
Martirio - Blaž Dolenc
Amelia - Mia Skrbinac
Adela - Maša Grošelj
Dekla - Lara Vouk
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/hisa-bernarde-albe