Džroazanmo

Foto: Rok K. Nagode

Džroazanmo je tibetansko ime, ki pomeni Vsemu dobra in leteča skozi prostor, hkrati pa naslov tibetanskega misterija, zgodbe, v kateri poleg človeških nastopajo tudi pravljična bitja – vile, ljudožerska kraljica, govoreče opice ter številni drugi pravljični liki in elementi, kar poudarja mitično naravo tibetanskega misterija. Mit kot sveti prasadež vsake kulture ali pa mit kot strnjena podoba sveta, če si misli sposodimo pri Nietzscheju, je pripovedovanje resnic v neposredni, simbolni obliki pravljice ali zgodbe, ki ga ljudje potrebujemo, da se soočimo s svojimi strahovi in jih počasi začnemo premagovati.

Džroazanmo je mitopoetska zgodba, polna preizkušenj in simbolov, ki govori o družini kot generatorju konfliktov in neke vrste dramatičnih spopadov, kar je ena od osnovnih značilnosti tibetanskega misterija. Materina odpoved mesu svojega mesa, prepustitev svojih otrok usodi, na milost in nemilost. Potovanje s tokom reke. Tu se vse znova začenja, da se lahko spet konča. Bratec in sestrica, zavrženo meso, postaneta dvojina, ki potuje s frekvenco uglašene strune. Navidez dve realnosti trčita ena ob drugo in modernost se v notranjosti začne prepletati z nečim popolnoma arhetipskim.

(Lea Kukovičič)

Zasedba

Prevedel: Ivo Svetina
Dramaturgija: Lea Kukovičič, Taja Lesjak Šilak
Scenografija: Eva Brvar Ravnikar
Kostumografija: Tina Bonča
Oblikovanje svetlobe: Sanja Gergorić
Oblikovanje zvoka: Martin Ukmar

Mentorji
Dramska igra in gledališka režija: red. prof. Jožica Avbelj, doc. Jernej Lorenci
Dramaturgija: doc. dr. Blaž Lukan
Scenografija: izr. prof. mag. Jasna Vastl
Kostumografija: red. prof. Janja Korun, asist. mag. Tina Kolenik
Jezik in govor: asist. mag. Nina Žavbi
Gib red. prof.: Tanja Zgonc

Produkcija V. semestra GLR, DI in DSU

Nastopajo: Tamara Avguštin, Doroteja Nadrah, Timon Šturbej, Rok Prašnikar

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/dzroazanmo