Foto: Matija Lukić
Kolektivna ekstaza norosti.
Foto: Matija Lukić
Senzasenso je prostor, kjer ne najdem pomena.
Senzasenso je stanje nemira, ki ne vodi nikamor.
Senzasenso je ideja, ki se je ponesrečila.
Senzasenso je misel, ki razpada.
Senzasenso je trenutek, ko izgubim nadzor.
Senzasenso je predstava o norosti.
Senzasenso je plesna predstava Jana Rozmana, ki ustvarja paralelni svet današnji naravni resničnosti. Predstava poizkuša ustvariti eko-futuristični prostor, kjer je človeško bitje umeščeno ob bok abstraktnim bitjem, ki vznikajo iz nastale pokrajine. Na humorno-metafizičen način prevprašuje nastanek vesolja iz niča, evolucije življenja iz nežive materije ter (ne)zmožnost pristnega sobivanjskega razmerja med človekom in naravo.
Rozman zavzame kritično, a produktivno, stališče do vprašanj konstrukcije življenjskega sveta ter ovrednoti dosedanji razvoj človeštva s pomočjo metaforične transformacije, ki mrtvo pokrajino staplja z živimi organizmi. Predstava tako v isti sapi preklinja ponoreli svet (post)industrijske odtujenosti in se klanja vztrajnim spiralnim naporom humanističnega iskanja smisla v razmerju med človeškim in naravnim. To ne počne skozi prakticiranje družbenega, ampak predvsem čutno-ekološkega pogleda na možnost vzpostavitve kontur nove človeške eksistence v današnjem “post-naturalnem” svetu.
Scenografija, kostumi in oblikovanje svetlobe: Petra Veber
Tehnično vodstvo: Igor Remeta
Partnerja: Bunker, Ljubljana; RedSapata Tanzfabrik
Podpora: Ministrstvo za kulturo
Predstava je nastala v okviru dvoletnega avtorskega projekta Kodeks Jana Rozmana
Nastopata:
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/senzasenso