Foto: Tiberiu Marta
Puccinijeva zadnja opera Turandot (1924), ki jo je zaradi prezgodnje skladateljeve smrti dokončal Franco Alfano, predstavlja konec in zadnji pravi vrhunec obdobja vélike italijanske operne tradicije belcanta. Skladatelj je s tem opernim delom, v katerem na novo zaživi duh starodavne Kitajske, evropskemu občinstvu približal še neslišane eksotične in z mistiko prežete glasbene svetove.
Zgodbo o lepi, toda kruti kitajski princesi Turandot, ki svojim snubcem, med drugim tudi neznanemu tatarskemu princu Calafu, zastavi tri uganke, je Puccini odel v bogato orkestrirano glasbeno teksturo. Iz te izstopajo solistične točke princese Turandot, sužnje Liù in ne nazadnje tudi ena izmed najslavnejših tenorskih arij Nessun dorma v izvedbi princa Calafa.
Uprizoritev v režiji Filippa Tonona, ki podpisuje tudi scenografijo, odrski gib in oblikovanje luči, ter v kostumografiji Cristine Aceti od premiere 5. februarja 2016 žanje uspehe pri občinstvu in kritiki tako na domačem odru kot na gostovanjih doma ter v tujini.
Dokončanje opere: Franco Alfano
Libreto: Giuseppe Adami, Renato Simoni
Dirigent: Loris Voltolini
Scenograf: Filippo Tonon
Kostumograf: Cristina Aceti
Oblikovalec luči: Filippo Tonon
Zborovodkinja: Zsuzsa Budavari Novak
Asistent režije: Tim Ribič
Asistentka koreografije: Cleopatra Purice
Nastopajo:
Rebeka Lokar – Turandot, kitajska princesa
Nika Gorič – Liù, sužnja
Valentin Pivovarov – Timur, odstavljeni tatarski kralj
Martin Sušnik – Pong, vodja dvorne kuhinje
Dušan Topolovec – Pang, dvorni oskrbnik
Darko Vidic – Ping, dvorni upravitelj
Alfonz Kodrič – Altoum, kitajski cesar
Jaki Jurgec – Mandarin
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/turandot