Veter, pesek in zvezde

Foto: Miha Fras

Plesna predstava Veter, pesek in zvezde izhaja iz literarnega diskurza enega najbolj taktilnih avtorjev 20. stoletja – Antoina de Saint-Éxupéryja. Saint-Éxupéryjev podpis je hkrati sublimno pripovedovanje zgodbe o človekovi fantastiki, imaginaciji in čar(ob)nosti, ki jo prinaša nočni polet skozi zgodovino prostorov, in je hkrati človekovo telesno, fizično in metafizično preizkuševališče gravitacij Telesa, ki misli, gravitacij Telesa, ki čuti, gravitacij Telesa, ki izumlja, skratka, singularne, utripajoče ploščice (poslej) plešočega Telesa. Lebdeče Telo v kvintesenci preizkusa, ki se je za Saint-Exuperyja končala s padcem letečega stroja in s potjo v nesmrtnost in neskončnost.

Telo človeka = pilota je postavljeno v nebo, ki ni mistika, ampak prostor (kot pravi Srečko Kosovel), v vmesno polje univerzuma, v skrivnost in strast, v izpolnjenje nekega Absoluta, ki ga ne izražajo zgolj besede, ki so zamejene, ampak gib, ki je neskončen, brezpogojni kinezis, človekova primordialna govorica, ki v zastavljeni kinetični ontologiji uprizoritve meri na eleganco in avtonomni svet interpretacije de-konstruiranih območij, v katerem vznikne (novo) plešoče Telo.

Veter, pesek in zvezde je plesna predstava o skrivnostni krožnosti subjekta na dveh robovih dogodka: potovanje v avionu, odkrivanje novih topografij, skrivnostno odčitavanje znakov v Sahari, dekodiranje vizur, stanj, izumljanje Telesa skozi teksture elektronike in »toka zavesti«, ki razpira plešoče Telo v nove pokrajine sublimnega in dotika.

Plešoče Telo, Telo za-kodiranje in de-kodiranje, Telo, ki oddaja sporočila in prejema »pošto« iz vseh krajev Počlovečene zemlje (prvi del besedila) … Ali kot je dejal Mojster: »Če je zmožnost Telesa kot zmožnost za umetnost v tem, da prikazuje nativno misel, je ta zmožnost za umetnost neskončna in neskončno je tudi plešoče Telo samo. Neskončno v trenutku svoje zračne gracioznosti … Da, ples je res vsakič novo ime, s katerim telo na novo krsti zemljo. A nobeno novo ime ni zadnje. Ples, telesno prikazovanje imena resnic, zemlji neprestano daje novo ime.«

Zasedba

Priredba: Stojan Pelko
Ustvarjalci in izvajalci: Pavle Ravnohrib, Lada Petrovski Ternovšek, Anja Rupnik, Veronika Valdés
Vizualije: Komposter
Scenografija: Tobias Putrih
Glasba in oblikovanje zvoka: Vanja Novak
Oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc, Luka Curk
Kostumografija: Iztok Kovač, Katarina Škaper
Komentatorka: Jana Zupančič
Rock balada: Ksenija Jus, Vanja Novak
Umestitev zvoka v prostor: Julij Zornik
Vodja tehnike: Luka Curk
Tehnična izvedba: Gal Skaberne Škerjanec, Omar Ismail, Luka Curk,Uroš Bon, Srečko Malovič, Gašper Brezovar, Matej Korbar
Vodja vaj: Tanja Skok
Izvršna produkcija: Meta Lavrič
Odnosi z javnostmi: Tili Kojić
Oblikovanje: rokmar+aka
Vodja produkcije APT: Andrej Berger
Asistent vodje produkcije APT: Mitja Sočič
Tehnično vodstvo APT: Simon Žižek

Nastopajo: Vesna Simonič, Ed Hasanović, Ajda Blatnik, Patricija Rauh, Melisa Maznik, Katja Štefanič, Petra Pavlin, Taja Skube, Angela Jakljič, Lucija Zorko, Lea Košmrlj, Anja Kočman, Staša Balkovec, Lana Rajer, Vita Maksl, Nika Brdar, Sanja Majerle, Anja Bučič, Teja Lajkovič, Eva Petruna, Eva Vidic, Sara Morosini, Katja Novak, Patricia Ovniček, Anja Kvartuh, Lorella Rozman

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/veter-pesek-in-zvezde