Foto: Jure Nastran
Edinstveni kulturni dogodek, ki ga lahko vidite samo vsakih šest let.
Foto: Jure Nastran
Škofjeloški pasijon prikazuje biblijsko zgodbo nastanka človeštva. Začetek zgodbe v raju gledalca povabi k razmišljanju o njegovem izvoru, pa tudi minljivosti in krhkosti. Škofjeloški pasijon je zgodba o človeku, o njegovem trpljenju, odrešenju in iskanju odgovorov na vprašanje zakaj – zakaj jaz, zakaj mi je Bog namenil darove in tovor, ki ga moram nositi skozi življenje, kakšen je smisel mojega (pa tudi našega skupnega) bivanja na Zemlji? Namen predstave je, da gledalca navduši s svojim obsegom, bogatim jezikom, igro, starim narečjem in kostumi – hkrati pa nas s svojim sporočilom tudi pomiri in usmeri na dobro stran življenja. Vsak v življenju doživlja svoj pasijon, na nas pa je iz katere perspektive bomo nanj gledali. Kot breme ali kot priložnost za nekaj, kar sicer ne bi bilo narejeno – mogoče se tukaj skriva delček odgovora na večno vprašanje o smislu človekovega bivanja, ki ga odpira Škofjeloški pasijon.
Zgodba Škofjeloškega pasijona se začne v raju, kjer se Adam in Eva ne zmoreta upreti skušnjavi, da bi poskusila prepovedano jabolko. Prizor je nazoren prikaz sodobnih človeških hotenj in skušnjav, ki se odražajo tako v poslovnem kot vsakdanjem življenju. Zgodba se nadaljuje s prihodom Smrti ter nato Pekla, kjer Lucifer kaznuje grešnike. V kasnejših prizorih je prikazan prihod Jezusa Kristusa vse do njegovega križanja. Vključevanje prizorov iz stare in nove zaveze naredi Škofjeloški pasijon edinstvenega med vsemi pasijoni. Glavno sporočilo pasijona je, da vsak posameznik razmisli o svojem izvoru, ranljivosti in kratkem času, ki ga ima na voljo na Zemlji. Posebnost predstave Škofjeloškega pasijona je tudi način uprizoritve kot procesija, kjer se 800 igralcev premika po ulicah in trgih mesta Škofja Loka.
Edinstvena prostor in čas
Uprizoritev se odvija na štirih prizoriščih, in sicer na Mestnem trgu, pod Gradom ter dveh prizoriščih na Spodnjem trgu. Atmosfera, ki jo ustvari predstava na prostem v staromestnem jedru nudi izjemen užitek v samem spremljanju uprizoritve. Večina drugih pasijonskih uprizoritev se odvija v poletnem času, medtem ko je Škofjeloški pasijon umeščen v postni in velikonočni čas in tako omogoča Kristjanom še bolj poglobljeno pasijonsko izkušnjo v tem pomembnem obdobju.
Pasijonski duh prostovoljstva
Uprizoritev Škofjeloškega pasijona omogoča več kot 1000 prostovoljcev, in sicer okrog 800 igralcev ter preko 200 ljudi, ki sodelujejo pri sami organizaciji. Večina jih prihaja iz Škofje Loke ter bližjih dolin, Poljanske in Selške. Resnično je pomembno poudariti, da brez ljudi, ki sodelujejo tako kot igralci kot organizatorji, izvedba uprizoritve Škofjeloškega pasijona, ne bi bila mogoča. Ljudje pri Škofjeloškem pasijonu sodelujejo zato, ker hočejo, ne zato ker morajo.
Poleg same predstave bo moč v času Škofjeloškega pasijona doživeti tudi povezano ponudbo, in sicer:
Kulinarika in spominki
Uprizoritev Škofjeloškega pasijona bo spremljala pestra dodatna ponudba. Poleg pasijonskih spominkov, ki jih je izbrala posebna komisija pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja, bo na stojnicah na Cankarjevem trgu moč okusiti tradicionalne loške postne jedi. Novost letošnje kulinarične ponudbe pa bodo tudi okusi iz Svetega pisma.
Kapucinska knjižnica
V kapucinski knjižnici si lahko ogledate stalno razstavo ter faksimile rokopisa Škofjeloškega pasijona. Poleg tega knjižnica vsebuje okoli 5.200 knjižnih enot starejšega fonda, ki imajo status kulturnega spomenika. Med njene dragocenosti sodi 21 inkunabul. To so knjige, ki so tiskane pred letom 1500, najstarejša med njimi je iz leta 1473.
Loški grad z muzejem
To je muzej kompleksnega tipa z arheološko, zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, umetnostno, etnološko in prirodoslovno zbirko ter muzejem na prostem. Muzej varuje naravno in kulturno dediščino škofjeloškega območja, ki je v preteklosti 830 let (973-1803) pripadalo bavarski škofiji Freising.
Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu
Cerkev v Crngrobu je bila že od srednjega veka dalje priljubljena romarska točka. V zavetju neogotske lope ima na fasadi fresko Svete nedelje, ki izvira iz sredine 15. stoletja in prikazuje opravila, ki so bila v tem času ob nedeljah prepovedana. Romarska cerkev Marijinega oznanjenja je ena najlepših srednjeveških cerkva na Slovenskem.
Rokodelske delavnice z mojstricami rokodelkami: Izdelajte si svoj pasijonski spominek
Rokodelstvo in Škofjeloški pasijon prestavljata pomemben del današnje žive kulturne dediščine Škofjeloškega. Cehovsko tradicijo danes nadaljujejo posamezni mojstri rokodelci, ki na temeljih tradicije razvijajo obrt in rokodelstvo na celotnem Škofjeloškem območju. V sodelovanju z rokodelskim centrom DUO smo dve uri pred vsako uprizoritvijo pripravili rokodelske delavnice, na katerih si boste izdelali svoj pasijonski spominek. Škofjeloške mojstrice tradicionalnih ali s tradicijo tesno povezanih rokodelskih veščin vas bodo popeljale v ustvarjalni svet rokodelstva, kjer se srečujejo bogastvo znanja, trdnost korenin, pestrost sodobnosti in želja po novem.
Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju s Pasijonsko pisarno 22. marca in 11. aprila organizira tudi posebno doživetje Škofjeloškega pasijona. Pripravili so strokovno Pasijonsko ekskurzijo z ogledom uprizoritve Škofjeloškega pasijona ter prevozom iz Ljubljane.
Režiser: Milan Golob
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/dogodek/skofjeloski-pasijon-2015