Foto: Borut Peterlin
Do zdaj se je bilo v zgodovini vedno mogoče kolikor toliko zadržati. Kadar kdor česani odobraval, se je pogosto lahko zavil v molk ali govoril o čem drugem.
Foto: Borut Peterlin
Dandanes je vse drugače in celo molk ima lahko strašljiv pomen. Dandanes se je vsak umetnik prisiljen vkrcati na galejo svojega časa. Ne gre drugače, mora se vdati v usodo, čeprav meni, da galeja smrdi po ribah, da je čuvajev veliko preveč in da je poleg vsega napačna tudi smer plovbe. Smo na odprtem morju. Tako kot vsi drugi mora tudi umetnik veslati, in če le more, ne umreti, to se pravi, da mora še naprej živeti in ustvarjati. V areni zgodovine sta bila seveda vedno mučenik in lev. Prvi je svojo moč črpal iz večnih uteh, drugi iz krvave zgodovinske hrane. Umetnik je bil vse do zdaj na tribunah. Pel je kar tako, bolj zase, v najboljšem primeru pa je pel, da je spodbujal mučenika in nekoliko zamotil lačnega leva. Zdaj pa je drugače in umetnik je v areni. Njegov glas je nujno drugačen. Še zdaleč ni tako samozavesten. Čas starih mojstrov s kamelijami in genijev v foteljih je minil. Ustvarjati zdaj pomeni ustvarjati nevarno. Nikakor ne zadostuje, če rečemo, da državna oblast ogroža umetnost. V tem primeru bi bil problem namreč sila preprost – umetnik se bojuje ali pa se vda. Problem je veliko bolj zapleten, celo nevarnejši, ko se zavemo, da spopad poteka v umetniku samem. V naši družbi smo priča številnim lepim primerom sovraštva do umetnosti. Prejšnje generacije umetnikov so dvomile o lastni nadarjenosti. Zdajšnji umetniki dvomijo o nujnosti svoje umetnosti, torej o svoji lastni eksistenci. Vzrokov, da se umetniki sprašujejo o vlogi umetnosti, je več. V najboljšem primeru lahko ponudimo naslednjo razlago: če ne upošteva zgodovinskih stisk, ima sodobni umetnik vtis, da laže ali da govori za prazen nič. Seveda so še drugi razlogi, da se umetnik odpove umetnosti, toda vsi so usmerjeni k istemu cilju: svobodni ustvarjalnosti vzeti pogum z napadom na ključno načelo, torej na vero ustvarjalca v samega sebe. Neki ameriški pisatelj devetnajstega stoletja je dejal: »Dokler je človek zvest samemu sebi, mu gre vse na roko, oblast, družba in celo sonce, luna in zvezde.« Takšen čudežni optimizem se zdi danes mrtev. V večini primerov je umetnika sram samega sebe in ugodnosti, če jih je deležen. (Albert Camus)
Koncept in režija filmov: Rok Biček, Klemen Dvornik, Žiga Virc
Glasba Dead Tongues: (Janez Weiss, Jure Vlahovič)
Kostumografija: Mateja Benedetti
Oblikovanje luči: Simon Žižek
Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
Oblikovanje vizualij: Gašper Brezovar
Trenerki psa: Mia Zahariaš/Maša Bojc
Fotograf: Borut Peterlin
Vodenje luči: Srečko Malovič
Vodenje tona: Jure Vlahovič
Vodenje videa: Gašper Brezovar
Garderoba: Nataša Recer
Rekviziter: Matej Korbar
Inspicienta: Andrej Berger, Mitja Sočič
Vodja projekta: Andrej Berger
V sodelovanju s: Cankarjev dom, Ljubljana
V predstavi so uporabljeni odlomki iz del Alberta Camusa (Uporni človek v prevodu Zoje Skušek Močnik, Mit o Sizifu v prevodu Janeza Gradišnika, Ne žrtve ne rablji v prevodu Suzane Koncut, Srečna smrt v prevodu Katje Šaponjić, Tujec v prevodu Suzane Koncut, Kuga v prevodu Jožeta Javorška in Umetnik in njegov čas v prevodu Gregorja Perka), odlomki iz del Boštjana Videmška (Upor: Arabska pomlad in evropska jesen, V kakšni državi želim živeti) in avtorska besedila nastopajočih.
Nastopajo:
V predstavi so predvajani avtorski kratki filmi:
V temi
Igralci: Katarina Stegnar, Primož Ekart, Mila Bezjak, Branko Jordan, Daša Doberšek, Marija Doberšek Kiralj, Kiki
Scenarist, režiser in scenograf: Rok Biček
Soscenarista: Milan Golob, Yulia Roschina
DoP: Fabio Stoll
Kostumografinja: Mateja Čibej
Oblikovalka maske in frizur: Ana Lazovski
Trenerka psa: Mia Zahariaš
Best Boy: Primož Bezjak
Izvršni producent: Rok Biček
Produkcija: Cvinger film
Odhod
Igralec: Primož Bezjak
Režiser: Klemen Dvornik
DoP: Gregor Kitek
Snemalec zvoka: Simon Dvornik
Montažer: Gorazd Kernel
Kolorist: Gorazd Kernel
Oblikovalec zvoka: Boštjan Kačičnik
Izvršni producent: Simon Dvornik
Produkcija: Filmservis
Optimisti
Režija in koncept: Žiga Virc
Vodja produkcije: Matej Pejanovič
Asistent produkcije: Andrej Srebrnjak
Nastopajo: Branko Jordan, Mitja Ličen, Jakob Ličen in prebivalci Dolenjske
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/upor-ni-clovek