Delovna tema letošnjega VN Lab-a je “moč”. Natančneje: nagon-nujnost-potreba, ki nas žene v neprestano “bildanje” osebne pozicije moči. Ne gre za moč z ideološkimi predznaki – ideologija je zgolj forma reprezentacije moči – gre za tisto moč, ki se rojeva nekje v darvinističnem determinizmu, ki je predpogoj vsake ideologije in ki ga vsak družbeni sistem tudi spretno izkorišča.
Foto: Arhiv Via Negativa
Performansi:
Psica
Brina Klampfer, solo performans
Točka Nič
Stane Tomazin, solo performans
Grad
Študija tesnobe v 13 slikah (po motivih F. Kafka: Grad)
Zamisel in režija: Simon Belak
Nastopajo: Maruša Majer, Saša Pavlin Stošič, Vid Klemenc
“V sicer neki drugi (kratki) Kafkini zgodbi, je v kazenski koloniji stroj, ki usmrti zapornike tako, da v njih na drobno vpiše zakon, ki ga je prekleti prekršil, znova in znova. To je najbolj izrecno in slikovito utelešenje ideje, ki se često pojavlja v Kafkinem opusu. Gre za dvostopnenjski proces, kjer je najprej subjektiviteta ločena od telesa, kateremu jo pripisujemo, nakar je telo podvrženo takšnim ali drugačnim fiksiranjem in preobrazbam. Razosebljenje in raztelešenje torej.
Dolgo časa sem se boril z vprašanjem od kod tesnoba in klavstrofobija, ki se me tako jasno in nedvoumno poloti ob branju Kafke. Ta predstava je bolj kot poskus dramatizacije Gradu, raziskovanje in uprizarjanje mojih občitkov ob branju. Je raziskovanje tesnobe telesa ob klinično razgaljeni nemoči telesa drugega.” Simon Belak
Vir: http://veza.sigledal.org/dogodek/vn-lab-2014-javna-produkcija