Švejk v drugi svetovni vojni

Brechtov Švejk v drugi svetovni vojni v režiji večkrat nagrajenega, sicer pa tudi ljubljenca EX PONTO-vega občinstva, Martina Kočovskega, je močna politična satira.

Foto: Igor Gjorgjijoski

Brecht je to delo napisal navdahnjen s kultno zgodbo češkega pisatelja Jaroslava Haška iz leta 1923 – Dobri vojak Švejk. Ta dober, pravzaprav pa nikakršen vojak, heroj – antiheroj, preprost in bister ljubitelj dobrega piva in klobas je ponesel slavo svojega pisca po vsem svetu, obenem pa postal neobhoden lik, prototip tihega, vendar odločnega in uspešnega upora proti vsakršnemu enoumju in imperialističnemu vojskovanju. Ni naključno torej, da je ravno sredi druge svetovne vojne, ko je knjiga izšla, Brecht želel svojemu bralstvu osvetliti spomin na še en, ne dolgo nazaj porušen imperij. Tudi pri Brechtu Švejk z drobnimi zvijačami ukane okupatorje, pred očmi pa nam razvija sarkastično zgodbo o vseh velikih vojnah in junaštvih ter zmagah, ki pripeljejo do končnega poraza. Brechtov Švejk je podoben Haškovemu, pri čemer se prilagaja novim razmeram nove velike vojne in se zaman trudi opozoriti na neustavljivo cikličnost zgodovine. Tu gre režiser Kočovski še korak dlje, saj odpre Pandorino skrinjico makedonskih in drugih balkanskih ter evropskih sodobnih konfliktov.

V predstavi v živo igra ena najbolj prepoznavnih makedonskih glasbenih skupin Foltin, celotni gledališki zasedbi iz Prilepa (to je s Kočovskim že njihova tretja skupna uprizoritev Brechtovega teksta) pa uspe preplesti dinamično odrsko mrežo, ki takoj pritegne pozornost gledalca in ga ne izpusti do zadnjega diha te nadvse izvirne predstave. Delo nas nagovarja, da tudi sami poiščemo in spremenimo svojo vlogo v mašineriji propagande in prevar, pritiska in zanosa sodobnih držav, v katerih živimo, ki nas spreminjajo v dobrovoljne, poneumljene, nesvobodne ljudi.
Takšno tolmačenje in posodabljanje Brechta je značilno za režijo Martina Kočovskega, ki vedno ustvari gledališče, v katerem odgovarja na aktualna vprašanja prostora in časa, v katerih živimo. Pri njem lahko govorimo o avtentičnem – totalnem gledališču, v katerem je vsak gib znak, vsaka slika intelektualno-poetična gledališka celota, vse skupaj pa zaokrožena celota nenehno utripajoče energije.

Zasedba

Dramaturgija: Vladimir Gjorgjijoski
Scenografija in kostumografija: Juliana Vojkova – Najman
Koreografija: Jovana Vasileva
Glasba: Foltin (Branislav Nikolov, Pece Trajkovski, Goce Jovanoski, Slavčo Jovev)

Nastopajo: Ilija Volčeski, Vladimir Gjorgjijoski, Daniela Ivanoska, Andon Jovanoski – Aša, Goce Jovanoski, Slačo Jovev, Jasmina Micovska – Stankoska, Nataša Naumoska, Branislav Nikolov, Aleksandar Stepanuleski, Aleksandar Todeski, Pece Trajkovski, Igor Trpče, Dimitar Crcoroski, Violeta Čakarova, Katerina Čakmakoska

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/svejk-v-drugi-svetovni-vojni