Mi vida después

Lola Arias je argentinska ustvarjalka: performerka, igralka, režiserka, ustvarja tudi glasbo in piše. V njenih delih se resničnost in fikcija prekrivata. Kot pravi sama, dela z igralci, naturščiki, glasbeniki, plesalci, otroki, dojenčki in živalmi.

Foto: Lorena Fernandez

V predstavi Mi vida después se prepletata fikcija in zgodovina. Šest argentinskih igralcev, rojenih času diktature 1967–1983, uprizarja življenja svojih staršev. Uporabljajo različne vire: oblačila, pisma, posnetke, tudi zgodbe in spomine. In prav tu se začne dokumentarni proces pretapljati v zgodbe in interpretacije. Usode posameznikov, ki se pred nami razgrinjajo s pomočjo cele palete gledaliških prijemov, nam dajejo slutiti Argentinino zgodovino. Razbiramo lahko boleče politično dogajanje, ki je na kosce paralo družine, človeške usode in državo. A vendar je predstava sočna kot življenje. Polna bolečine, trpljenja, a tudi ljubezni in humorja. Lola Arias je po argentinski različici predstave režirala še čilsko z naturščiki z naslovom The year I was born.

Zasedba

Dramaturgija, produkcija: Sofía Medici
Glasba: Ulises Conti v sodelovanju z Lizo Casullo in Lolo Arias
Scenografija: Ariel Vacaro
Koreografija: Luciana Acuña
Video: Marcos Medici
Oblikovanje svetlobe: Gonzalo Córdova
Kostumografija: Jazmín Berakha
Strokovni svetovalec za zgodovinska dejstva: Gonzalo Aguilar
Tehnični direktor, adaptacija luči: Gustavo Kotik
S podporo: BIT Teatergarasjen, Spielart Festival, Goethe Institute

Nastopajo: Blas Arrese Igor, Liza Casullo, Carla Crespo, Vanina Falco, Pablo Lugones, Mariano Speratti, Moreno Speratti da Cunha

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/mi-vida-despues