Foto: Arhiv Španski borci
Prevozniška družba Noway Anyway vas vabi na čudovito potovanje na planet na obrobju Mlečne ceste.
Foto: Arhiv Španski borci
Potovanje nudi sprostitev, investicijske izzive in morebitne stike z organskim strukturami, ki naseljujejo to okroglo tvar. Občasno izvajajo tudi čudno glasbo. Število sedežev je omejeno! Predstava je nastajala pod vplivom okoliščin časa v katerem živimo. Na duhovit način obravnava vroče družbeno politične aktualne teme, od vladajočih »elit« preko korupcije, do slabih bank in splošne mizerije. Žanrsko se spogleduje tako s kabaretom kot tudi z gibalnim izrazom, s filmom, videom, govorjeno besedo ter specifično vizualno zasnovana.
O Trans Teatru:
Trans Teater se prvič pojavi leta 2010, kot enkratni glasbeno – gledališko - plesni performance. V osnovi je Trans Teater »turistična agencija« za transgalaktična potovanja - prevoz »potnikov – nezemljanov« na različne lokacije po »tuzemskem« vesolju. Vedno obravnava pereče družbene probleme in raziskuje nove prostore gledališča iz svoje »transgalaktične perspektive«. Vodilno vprašanje, ki si ga Trans teater zastavlja je: ALI NAS TUDI NEZEMLJANI DOJEMAJO KOT POPOLNOMA NEMOGOČO CIVILIZACIJO? Vsem potnikom – gledalcem pred obiskom potovanja priporočamo, da se seznanijo s pogoji, ki vladajo na določeni destinaciji. Preventivna cepljenja niso potrebna. Naša plovila so klimatizirana. Za varnost med poletom skrbi posadka Trans Teatra.
Protagonisti:
Sebastjan Starič je plesalec, koreograf in igralec, ki se je konec 80-tih kot deček z ulice in izrazit individualist, na pobudo Ksenje Hribar pridružil plesni skupini, ki je kasneje prerasla v Plesni teater Ljubljana. Kot plesalec, koreograf in igralec je sodeloval v najrazličnejših gledaliških in plesnih predstavah tako v poklicnih gledališčih kot tudi v najrazličnejših ad hoc projektih in skupinah. Njegov stil in izraz slonita predvsem na t. i. fizičnem gledališču, znotraj katerega Starič še dodatno oblikuje svoj gib in emotivnost, ki se največkrat giblje na meji med melanholijo in eruptivnostjo. Je tudi eden od pobudnikov gledališča, ki deluje v okviru DiC, Ljubljana in je zaradi svoje kvalitete že davno prerasel lokalne okvirje. Že dve desetletji se ukvarja z najrazličnejšimi borilnimi veščinami, predvsem z boksom. Sebastjan Starič je tudi dobitnik nekaj pomembnih nagrad, tako doma kot v tujini.
Daniel Homšak je diplomiral na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani leta 2003. Sodeluje na samostojnih razstavah, ex temporih, oblikuje plakate in ostalih tiskovine, notranjo opremo, fotografira, izvaja avtorsko glasbo, piše besedila in komponira. Igra na kitaro, kontrabas, klavir in čopič.
Uroš Potočnik se pri petih letih sreča s klavirjem in se nauči not prej kot abecede. V srednji šoli ( veterinarski tehnik) ga pot zanese v lokalno amatersko gledališko skupino »Pedenjmožic« v Kamniku, kjer živi in hodi v kino do odhoda v šolo rezervnih oficirjev JNA (Sarajevo), od koder ga uspešno »zabrišejo« že po triindvajsetih dneh. Nato prav tako uspešno opravi sprejemni izpit na AGRFT v Ljubljani, kjer leta 1997 diplomira iz dramske igre ter umetniške besede. Od tedaj sodeluje z več gledališči po Sloveniji ( APT, MGL, PG Kranj, SNG Maribor, SLG Celje, LGL, GLEJ, MG Ptuj, SITI Teater...). Za seboj ima prek sto trideset različnih gledaliških in filmskih vlog. Ljudem se je najbolj zapisal v spomin v vlogi Bombe – Kadunca v filmu Outsider. Poleg igre občasno režira po večini avtorske tekste ( Baron Munchausenn, Moja mala revolucija, Trans Teater 1, Diktator V. D. ...), kratke filme ( Poligon, Tine Trenutnik...), občasno vodi igralske delavnice ter seminarje. Med drugim ustvarja tudi scensko glasbo (LGL, KUD France Prešeren, SLG Celje,...). Soustvarja tudi avtorsko glasbo kot klaviaturist v skupini Medzzabo, njegov glas pa je tu in tam slišati v sinhroniziranih animacijah v kinih širom Slovenije (Lorax, Mirror mirror, Cars…). Živi in dela v Ljubljani, kjer se ukvarja z gledališčem, filmom ter glasbo.
Žiga Udir je leta 2013 je diplomiral iz dramske igre in umetniške besede na AGRFT. Po in med študijem na akademiji je sodeloval z raznimi slovenskimi gledališči od PGK, SNG Drama Ljubljana, MGL, SSG Trst, SNG Nova Gorica, APT in drugimi. Leta 2010 je dobil Severjevo nagrado za najboljšega študenta igre za vlogo Sigismunda v Calderonovem Življenje je sen.
Zalka Grabnar je dramatičarka, pesnica in pisateljica. Je članica skupine Preglej od samega začetka, kjer si je ob kolegih brusila dramsko pero. Je dobitnica več natečajev in literarnih nagrad. S svojimi deli je bila predstavljena od Slovenije, Avstrije do Velike Britanije in ZDA. Piše pesmi, kratke zgodbe, radijske igre in dramske igre. Kot avtorica in igralka je sodelovala v številnih prebojnih performansih skupine Preglej. S svojo sodobno dramsko pisavo, kjer se poslužuje inovativnih form izraža izredno kritičnost in senzibilnost do družbene problematike in do posameznika v družbi. Njeno pisanje odlikuje razgiban dialog, duhovitost, besedne igre, črn humor in ironija.
S stripom in filmom navdihnjena idejna zasnova: Uroš Potočnik, Zalka Grabnar
Adaptacija: Uroš Potočnik, Zalka Grabnar
Besedila songov: Zalka Grabnar
Glasba songov: Uroš Potočnik, Breda Krumpak, Daniel Homšak
Video in zvočna kulisa: Uroš Potočnik
Kostumografija: Trans Teater
Scenografija: Daniel Homšak, Uroš Potočnik
Tehnika: Leon Curk
Kamera in fotografije: Daniel Homšak in Youtube
Koreografija: Sebastjan Starič
Glas kapitana: Uroš Potočnik
Glas ladijskega računalnika: Tanja Potočnik
Nastopajo (igrajo, pojejo in gibajo):
Stewardessa Stevka: Zalka Grabnar
Medo: Žiga Udir
Žabi: Sebastjan Starič
Piki: Uroš Potočnik
Lubi: Daniel Homšak
Uroš Potočnik – Pikec, glas astro kapitana, pevec
Na inštrumentih:
Bas: Daniel Homšak
Boksarska vreča: Sebastjan Starič
Triangel: Zalka Grabnar
Jajčka: Žiga Udir
Klaviature: Uroš Potočnik
Produkcija:
TransTeater, Karmen Keržar (za Center kulture Španski borci)
Zahvala: Sebastjanu Stariču, Danielu Homšaku, Luki Homšaku, Zalki Grabnar, Žigi Udiru, Bredi Krumpak, Blažu Šefu, Tanji Potočnik, Lidiji Brezavšček, Mihi in Juretu Kogoju, psu Mambu, Windows movie makerju, Youtubeu, Robertu Zupančiču, Alešu Berkopcu, Sabini Schwenner, Dragu Pinteriču in DIC – u, Španskim borcem, in seveda vsem, ki dobro mislijo.
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/trans-teater-epizoda-2-zemlja-mesto-greha