Predstava Fina mrtva dekleta v režiji Daliborja Matanića in po tekstu Mateta Matišića (isti tandem je pred desetimi leti naredil istoimenski veliki-mali film o bogastvu ljubezni in bedi sovraštva) je še vedno točna diagnoza obraza in podobe "hrvaške sedanjosti", z mnogimi njenimi (našimi) "fobijami", "-ginijami" in "-izmi".
Foto: Jasenko Rasol
Veter, ki se je dvignil okrog plakata predstave kot sredstva javnega oglaševanja, je samo še bolj pritegnil pozornost za gledališko predstavo, ki je s svojo kakovostjo vzbudila zanimanje ogromnega števila privržencev gledališča ter naletela na odlične kritike največjega dela strokovne javnosti.
Fina mrtva dekleta v gledališču Gavella je polnokrvna gledališka predstava, ki je film uporabila samo kot izhodiščno točko za raziskovanje stanja, v katerem se kot družba nahajamo.
Zgodba o dveh študentkah, zaljubljenih lezbijkah, ki najameta stanovanje v hiši poleg zagrebškega Zahodnega kolodvora, da bi si zagotovili miren in varen kotiček ter zasebnost, se začne kot melodrama, da bi se postopoma prelevila v tragedijo z vsemi posledicami, ki jih ta nujno prinaša. S svojo tematiko in pristopom se umešča nekam na pol poti med Almodóvarjem in Fassbinderjem, dvema filmarjema, ki jima je gledališče še kako blizu ...
Iva: Ivana Roščić
Marija: Nataša Janjić Lokas
Olga: Biserka Ipša
Blaž: Darko Milas
Daniel: Živko Anočić
Lidija: Nela Kocsis
Sosed Lasić: Franjo Dijak
Gospa Lasić: Ana Kvrgić
Doktor Perić: Filip Šovagović
Ivica: Janko Rakoš
Neznani moški, tj. Ante: Nenad Cvetko
Inšpektor: Sven Medvešek
Dalibor: Đorđe Kukuljica
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/fina-mrtva-dekleta