foto: Bettina Frenzel
Razmišljanje o človeškem samouničenju je vedno znova in zavestno opredeljevalo smer naših raziskav na področju plesa zadnjih deset let.
foto: Bettina Frenzel
Analiza teze Manfreda Wöhlckeja o »družbeni entropiji«, zastrašujoče posledice genske manipulacije, prilika o družbi, prežeti s krivdo, ki okosteneva v tišini, diagnoza vse večje izgube občutka za sedanjost zaradi pretiranih pričakovanj o rešitvi v prihodnosti, soočenje z neizbrisljivostjo vojne in propadu vseh utopij in nazadnje z vprašanjem, ali je umetnost upravičena v vidu sedanjih humanitarnih in ekoloških katastrof – vse to vodi če že ne do brezupa in vdanosti v usodo, pa do vse bolj nujnega iskanja rešitve, ali – če je res že prepozno – vsaj vzroka, zakaj je prepozno.
S performansom planet LUVOS je krog teh vprašanj sklenjen. Kaže – na tolažeč način – na del nas in v nas, ki smo ga ljudje predolgo zanemarjali ali nanj celo povsem pozabili. Na to, da je padec človeštva opisan kot vrnitev k organskemu bivanju, to, da posameznega uničenja ne doživljamo kot izgubo, temveč harmonično zlivanje v večjo celoto. Spremljamo zadnjo osebo na Zemlji – mlado žensko –, ki se sooča s sprva zastrašujočimi in pošastnimi, čudno vznemirljivimi podmorskimi bitji, ki ji na koncu izkažejo dobrodošlico v njihovem negibnem in harmoničnem svetu. Kar ostane, je v vsakem pogledu večje od človeštva. (Editta Braun Company)
***
Editta Braun (1958), rojena v Avstriji, je diplomirala na Univerzi v Salzburgu ter študirala ples in igro v New Yorku, Parizu in Grčiji. Predava na Univerzi v Salzburgu in Anton Bruckner Privatuniversität. Po 15 letih odrskega ustvarjanja Editta Braun bolj kot kadarkoli hodi po lastni poti. Z dobršno mero simpatične trme in neobremenjenosti s trenutnimi »modnimi« muhami in trendi je poetična substanca njenega dela precej verodostojen argument proti vsesplošno razširjenemu razočaranju nad svetom. Njena dela zaznamuje izrazit stil, v katerem je čutiti močan vpliv gledališča in performansa, s humorjem in patosom, ki pogosto stopata z roko v roki in sta prepletena z elementi zavezanosti družbeni kritiki. Mojstrska izvedba, inteligentna natančnost in tekoče prehajanje med glasbo in koreografijo so ustvarjalni naboj dramaturškega, koreografskega in plesnega procesa.
Glasba: Thierry Zaboitzeff
Dramaturgija: Gerda Poschmann-Reichenau
Asistenti koreografije: Barbara Motschiunik, Juan Dante Murillo Bobadilla
Oblikovanje luči: Peter Thalhamer
Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju: Plesni Teater Ljubljana
S podporo: Avstrijski kulturni forum, INTPA – Mednarodna mreža za ples in performans Avstrija, EU Kultura.
Nastopajo: Špela Vodeb, Dorota Karolina Łęcka, Andrea Maria Handler, Marcella Mancini, Katja Bablick, Sandra Hofstötter, Martyna Lorenc
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/planet-luvos