Festival sodobnega plesa in performansa
Pajek = Druženje + Tranzicija + Oblika
Kriza je danes in danes je kriza. In tega imam dovolj. Stop! Čas je za ponoven premislek o plesu, o njegovih oblikah. Če nam kaj manjka, je to elastičnost. Zaradi vsesplošne togosti nastaja zid, za katerim se ne vidi in ne sliši več fizisa, telesa. Občutki in zaznave so skriti za tono podatkov; oko postaja naveličano in otopelo.
Agresija napada resnico. Kaj zdaj?
Pajek ponuja mnogo oblik, zaradi katerih naj bi se ljudje družili; prepreden s sloji, ki primarno ne pripadajo istemu kontekstu, kljub temu vsebuje skupne označevalce: oder, telo, performans. Verjamem, da je čar komunikacije v deljenju skupnega trenutka, v izmenjavi idej in oblik; ki se prepletajo. Na robu med njihovimi dimenzijami poteka dialog, ki [p]odpira nove oblike. Rob je trenutek Tranzicije. Čas, v katerem plešemo, je tranziten.
Pajek prehaja iz ene oblike v drugo; je elastičen. Pajek se dogaja na robu med občinstvom in izvajalci, kjer so vloge včasih obrnjene. Pajek je ritual druženja in izmenjave. Pajek ustvarja senzorični trenutek na relaciji med gibajočimi telesi na eni in pogledom na drugi strani, ki zaznava ples kot hkratno gibanje intelekta, intuicije in osvobojenega telesa.
Zakaj ne bi plesali na robu?
Zakaj ne bi naučili oko zaznati več kot eno obliko naenkrat?
Matej Kejžar
Vir: http://veza.sigledal.org/festival/pajek-spider-expand