V Cocteaujevi igri Človeški glas, napisani v tridesetih letih 20. stoletja, spremljamo žensko v divjem in intimnem čustvenem viharju, medtem ko se po telefonu pogovarja z ljubimcem, s katerim se je razšla.
Foto: Jan Versweyveld
Telefonska zveza se neprenehoma prekinja, ženska se v pogovoru sooča ne le z nekdanjim ljubimcem, temveč tudi (in predvsem) sama s seboj. Nenavadna, skorajda neprijetno voajerska gledališka izkušnja - dogajanje v majhni, škatlasti sobi namreč opazujemo skozi stekleno okno, in občutek, da je ženska v lastnem stanovanju kot v zaporu, da je omejena kot žival v kletki, je boleče iskren.
Prevajalca: Halina Reijn, Peter van Kraaij
Dramaturg: Peter van Kraaij
Scenograf in oblikovalec svetlobe: Jan Versweyveld
Nastopa: Halina Reijn
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/cloveski-glas