Eksistenca skozi dramo dveh ljudi prikaže apokaliptično podobo družbe 21. stoletja.
foto: Arhiv Crnogorsko narodno pozorište
Njen pisec Edward Bond velja za enega največjih še živečih dramatikov in nadvse kontroverznega avtorja, ki v svojih dramah pogosto prikazuje nasilje in radikalen pogled na moderno gledališče, dramsko teorijo in družbo nasploh. Radmila Vojvodić je prejela posebno nagrado za izvirno režijsko branje tega dela na letošnjem Mednarodnem festivalu majhnih gledaliških oblik v Vratsi v Bolgariji. Tekst je prikazala kot veliko generalizacijo, absolutno človeško situacijo in čisto scensko poezijo. V izoliranem svetu, zreduciranem do absurda, obsedenim z zunanjostjo in materialnim, in svetu izgubljene humanosti je ta dramska zgodba klic k vrnitvi v lastno notranjost. Eksistenca je surova predstava – eksplicitno obračuna s civilizacijo, ki jo vidi kot absurden zverinjak in divji ring, v katerem se brezsrčno borijo najmračnejše plati človeške narave. Drama se odvija med dvema likoma, Iksom in Tomom, agresorjem in žrtvijo. Predstava brezobzirno napada gledalca, mu ne da miru in ga neprestano spodbuja k razmišljanju o kreaciji in destrukciji, Erosu in Tanatosu, nedolžnosti in izprijenosti.
O režiserki
Radmila Vojvodić je gledališka režiserka, dramska pisateljica in univerzitetna profesorica. Na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu je leta 1985 diplomirala iz režije. Režirala je v mnogih referenčnih gledališčih nekdanjega jugoslovanskega kulturnega prostora tako klasične kot sodobne tekste. Predstave, pod katere se podpisuje Radmila Vojvodić, so sodelovale na številnih festivalih v Rusiji, Italiji, Bolgariji, Albaniji in državah bivše Jugoslavije. Je avtorica treh dramskih tekstov – Princeza Ksenija od Crne Gore (1993), Montenegrini (1998) in Montenegro blues (2005). Prejela je veliko nagrad in priznanj, med njimi največjo državno Trinaestojulsko nagrado (1997). Je profesorica režije in vodja oddelka za gledališko režijo na Fakulteti dramskih umetnosti v Cetinju. Je članica Dukljanske akademije znanosti in umetnosti, od leta 2007 pa ena od njenih podpredsednikov.
O gledališču
Delovanje Črnogorskega narodnega gledališča (CNP) temelji na produkciji vrhunskih del črnogorske in svetovne dramaturgije, afirmaciji sodobnih teatrskih form in izrazov, razvoju mednarodnega sodelovanja in konceptu odprtosti. Ustanovljeno je bilo leta 1953 kot Titograjsko mestno gledališče, svoj sedanji naziv pa je dobilo leta 1969. Po požaru, ki je leta 1989 uničil njegovo zgradbo, je sledilo obdobje ustvarjanja s pretrgano kontinuiteto zaradi neustreznih pogojev. Od selitve v obnovljene prostore leta 1997 se Črnogorsko narodno gledališče uveljavlja kot pomembna in prepoznavna ustanova v širši regiji. CNP je soustanovitelj mreže NETA, njegov bivši direktor in sedanji črnogorski minister za kulturo pa njen častni predsednik. Leta 2010 je postalo član Evropske gledališke konvencije (European Theatre Convention). Gledališče je izvršni producent Bienala črnogorskega gledališča in koproducent mednarodnega glasbenega festivala A tempo. Je animator in ambasador črnogorskega kulturnega prostora ter stičišče številnih umetniških dogodkov in trendov v mednarodnem gledališču.
Prevod: Đorđe Krivokapić
Producent: Janko Ljumović
Izvršni producent: Dejan Đurković
Asistenta režije: Mirjana Medojević, Mirko Radinjić
Inspicient: Damjan Šuškavčević
Sufler: Gorica Šuškavčević
Nastopata: Momčilo Otašević in Aleksandar Radulović
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/eksistenca