Foto: SNG Opera in balet Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Foto: SNG Opera in balet Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini (1792–1968) je v prvi polovici 19. stoletja najbrž veljal za najpopularnejšega skladatelja. Na Dunaju je zasenčil celo Beethovna in Schuberta, zato ne preseneča, da so o njem in njegovem delu še v času življenja krožile številne anekdote. Predvsem so ga zaznamovali kot zelo produktivnega ustvarjalca, ki komponira veliko »enako zvenečih oper«, ob enem pa se bolj zanima za francosko kuhinjo kot za glasbeno ustvarjanje. Wagner je o njegovih operah na primer dejal, da »kdor pozna eno, pozna vse«. Dejstvo je, da je Rossini komponiral zelo veliko in hitro. Nekaj oper je nastalo celo v dveh do štirih tednih. Zato si je pogosto "izposojal" kakšen odlomek ali točko iz svojih prejšnjih del. Tudi znamenita uvertura k Seviljskemu brivcu je bila izvirno namenjena drugima operama. Kljub temu velja njegov Seviljski brivec (1816) za vrh in hkrati veličasten sklep opere buffe, nekoč izjemno popularne zvrsti. Opera je nastala po libretu, ki temelji na priljubljeni komediji Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa Seviljski brivec, in še danes učinkuje enako privlačno kot nekoč ter je hkrati eno najpogosteje izvajanih del v operni literaturi. To lahko pripišemo čaru duhovite glasbe, polne dopadljivih, mestoma ostro ritmiziranih melodij in značilnih vihravih ansambelskih finalov, solistične arije pa so že zdavnaj postale paradne točke basistov, koloraturnih mezzosopranistk in baritonistov. Na opernih odrih vsega sveta se tako vedno znova pojavljajo številne nove uprizoritve, od najbolj ekstremnih in eksperimentalnih do najbolj konservativnih. Delo je namreč privlačno tudi zaradi elokventne partiture, ki sledi razvoju dogodkov ter interakciji vlog skozi številne nepričakovane preobrate v zgodbi, kar ustvarja močno estetsko povezanost med zgodbo in njeno glasbeno pripovednostjo.
Pod režijo Seviljskega brivca se je podpisal eden od vodilnih in vsestranskih hrvaških režiserjev Krešimir Dolenčić. V svoji dolgoletni karieri je ustvaril več kot 50 dramskih in opernih predstav na Hrvaškem, v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji in na Kitajskem. Na našem odru je režiral Offenbachove Hoffmannove pripovedke (1992), triptih Puccinijivih oper Plašč, Sestra Angelika in Gianni Schicchi (1993), Debussyjevo opero Pelleas in Melisanda (1997) ter operi Oedipus Rex Stravinskega in Trionfo di Afrodite Carla Orffa (1998).
Besedilo: Tatjana Ažman
Besedilo po komediji Seviljski brivec Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa: Cesare Sterbini
Izvedba v slovenskem jeziku v prevodu: Nika Štritofa
Dirigent: Ayrton Desimpelaere
Scenografka: Dinka Jeričević
Kostumografka: Ana Savić Gecan
Oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak
Koreografka: Mateja Pučko
Dramaturginja: Tatjana Ažman
Lektorica: Nevenka Verstovšek
Vodja zbora: Željka Ulčnik Remic
Koncertni mojster: Gregor Traven
Asistent dirigenta in drugi dirigent: Aleksandar Spasić
Asistentka režiserja: Irena Svoljšak
Asistent koreografa: Stefan Capraroiu
Korepetitorice: Jelena Boljubaš, Višnja Kajgana, Nataša Kerševan
Korepetitorica zbora: Marina Đonlić
Šepetalca: Dejan Gebert, Nataša Hladky
Nastopajo:
Grof Almaviva – Aco Bišćević k. g. / Gregor Ravnik k. g. / Dejan Maksimilijan Vrbančič
Bartolo – Zoran Potočan / Saša Čano
Rozina – Elena Dobravec / Nina Dominko / Norina Radovan
Figaro – Ivan Andres Arnšek / Rok Bavčar / Jure Počkaj k. g.
Bazilio – Luka Ortar k. g. / Juan Vasle / Peter Martinčič
Fiorello – Peter Grdadolnik / Robert Brezovar
Berta – Galja Gorčeva / Ana Dežman k. g.
Poveljnik straže – David Čadež / Rusmir Redžić
Operni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/seviljski-brivec