Foto: Jaka Varmuž
Foto: Jaka Varmuž
Univerzitetno naselje kolidža v Novi Angliji. Po končani zabavi za uslužbence, predstojnikova hči Marta in njen mož, profesor zgodovine George, k sebi v goste povabita mlajši par – Nicka, profesorja biologije (za katerega Marta ves čas misli, da predava matematiko) in njegovo plaho soprogo Honey. Za sprva ljubezniva gostitelja se kmalu izkaže, da je njun več kot dve desetletji dolg zakon le njuno bojišče, zato medsebojnih obtoževanj, zmerjanj, psovanj in celo fizičnega obračunavanja ne skrivata pred gostoma, ampak ju prisilita, da »sodelujeta« v njunem medsebojnem obračunavanju. Mlad, postaven, predvsem pa ambiciozen Nick in od alkohola odvisna Honey privolita v njune »igrice« (v nekem trenutku Nick z dve desetletji starejšo Marto celo odide v njeno spalnico, a se izkaže, da je za seks preveč pijan), ki dosežejo vrhunec v vedno bolj psihično nasilnih, že kar patoloških odnosih. Zanje se pozneje izkaže, da so le mehanizem za prikrivanje ranljivosti likov, njihovih frustracij – Nick se je »moral« poročiti, George kot profesor nikoli ni naredil kariere – od katerih je obema paroma skupna nezmožnost zaploditi otroka.
Drama, za katero je avtor naslov povzel po enem od grafitov lokala v Greenwich Villageu in je ob krstni izvedbi leta 1962 v New Yorku doživela deljen sprejem (»Samo za prostaške ženske,« je tedaj zapisal Daily News), še vedno ostaja svojevrstna kritika ameriške družbe in institucije zakona oziroma njegovega pojmovanja v družbi. Zakonski par Marta in George (njuni imeni nista naključno enaki imenoma Georga Washingtona in njegove soproge) simbolizirata boj med spoloma, kjer ženski pol zmeraj prevladuje in s svojo častihlepnostjo uničuje moškega. Marta in George sta brez otrok, sterilna sta, imata pa imaginarnega otroka – in ta življenja nesposobni otrok je ubit v noči, v kateri se odvija igra: ameriški sen o dobrem življenju se ne more obdržati, ker temelji na laži.
Edvard Albee (1928) poleg E. O'Neilla, A. Millerja in T. Williamsa velja za enega od stebrov moderne ameriške dramatike. Čeprav je začel pisati razmeroma pozno in je pred svojim celovečernim prvencem nase opozoril že s prvo enodejanko Zgodba o živalskem vrtu (1959), mu je prav drama Kdo se boji Virginie Woolf? – predvsem po zaslugi filma z enakim naslovom, v katerem sta nastopila Elizabeth Taylor in Richard Burton – prinesla nesluten uspeh in svetovno slavo.
Prevajalec: Zdravko Duša
Lektorica: Barbara Rogelj
Scenograf: Voranc Kumar
Kostumografka: Barbara Podlogar
Avtor glasbe: Miha Petric
Oblikovanje svetlobe: Jaka Varmuž
Nastopajo:
Marta - Mojca Partljič
George - Aleš Valič
Honey - Tjaša Hrovat
Nick - Rok Matek
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/kdo-se-boji-virginie-woolf