Filipinska plesalka ob drogu in vizualna umetnica Eisa Jocson raziskuje pojme družbenega spola, politike telesa in razmerja moči. S prepletom plesnega in vizualnega izrazja postavlja nasproti seksualnost in moč, vojerizem in zadržanost, ranljivost in onečaščenje.
foto Arhiv Eisa Jocson
Smrt plesalke ob drogu prevprašuje naše gledanje tega, kar si mislimo, da gledamo. Napeljuje nas k razmisleku o tem, kar vidimo: žensko, ki pleše ob drogu. In k preverbi pojmov, kot so voajerizem in zadržanost, ranljivost in nasilje, seksualnost in moč.
Mačo ples izvajajo mladeniči v nočnih klubih po naročilu tako moških kot ženskih strank. S svojskim gibalnim besediščem in telesnostjo je najbrž tipičen za Filipine. Gre za socialo motivirano zapeljevanje, ki moškost izkorišča kot »naravni kapital«. Mačo ples je solo ženske, ki izvede mačo ples, torej se prelevi v mačo plesalca. S tem izziva naše dojemanje seksualnosti in preizprašuje spol kot sredstvo družbene mobilnosti.
Smrt plesalke ob drogu
Inštrukcije, dramaturško svetovanje: Rasa Alksnyte
Glasba: Dusty Springfield - I Just Don’t Know What to Do with Myself
Narejeno za: In Transit 2011, HKW Berlin
Podpora: Nadine, Bruselj
Mačo ples
Inštruktor: Rasa Alksnyte
Dramaturško svetovanje: Arco Renz
Glasba: Lina Lapelyte
Oblikovanje svetlobe: Jan Maertens
Podpora: Wpzimmer
Nastopa: Eisa Jocson
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/smrt-plesalke-ob-drogu-maco-ples