Foto: Urška Boljkovac
Hiperinteraktivna predstava Robinson uporabi Defoejevega junaka kot metaforo: samotni otok je oder, Robinson pa igralec, ki se trudi preseči oceane, ki ga ločijo od gledalca.
Foto: Urška Boljkovac
Verjetno si je vsak od nas že kdaj zaželel oditi na samotni otok, kjer bi se, tako kot Robinson, spoprijel s kruto naravo, si jo z iznajdljivostjo in oblastiželjnostjo tipičnega novoveškega človeka pokoril in si zgradil svoj mali zasebni raj. Samotni otok je sinonim za svobodo, za nov začetek, daleč stran od omejitev družbenega in družabnega življenja. Hkrati pa samota od človeka tudi terja, da se sooči s samim sabo, si pogleda v dušo in preizpraša vest.
Nekonvencionalna predstava gradi svoj most z občinstvom s pomočjo seznama, na katerem je petdesetih vsebinsko in žanrsko raznovrstnih prizorov, iz katerega gledalci sami izbirajo tiste, ki bi jih želeli videti. Tako so prav gledalci tisti, ki s svojimi odločitvami nizajo vsakokratno unikatno dramaturgijo predstave in jo s svojo aktivno udeležbo soustvarjajo.
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/robinson