foto Arhiv Eva Meyer-Keller
Češnje imajo nežno kožo in meso, v notranjosti pa nekakšno kost. In sok, rdeč kot kri.
foto Arhiv Eva Meyer-Keller
Če ravnamo z njimi, kakor ljudje včasih en z drugim, se učlovečijo ali vsaj kot navdihujoči objekti vabijo, da se z njimi poistovetimo. Spodbuda prihaja iz pravljic, v katerih reči včasih oživijo ter projicirajo naše lastne izkušnje in fantazije.
Junakinje Gotove smrti so sladke češnje. Eva jim odtrga pecelj, vendar jih ne umije ali razkoščiči. Namesto tega jih ubija. To počne z rokami, tako da vsakdanjost spreminja v nekaj okrutnega. Spomni nas na filmske smrti, pa tudi na resnične usmrtitve, kako potekajo: soočenje s sladko smrtjo na kuhinjski mizi prikliče individualne in kolektivne izkušnje.
Eva Meyer-Keller je najprej performativna umetnica, ki svoje delo predstavlja v galerijah in gledališčih po Evropi in Ameriki. Pogosto je na več projektih hkrati: ustvarja performanse, organizira festivale in dogodke, razvija sodelovanja z drugimi umetniki ali skupinami, kot so Baktruppen, Jerome Bel, Christine De Smedt/les Ballets C de la B ..., in se vse bolj posveča videu.
S prijazno podporo: Vooruit Gent, Stuk Leuven
Zahvala: Alexandra Bachzetsis, Juan Dominguez, Mette Edwardsen, Cuqui Jerez, Martin Nachbar, Rico Repotente
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/gotova-smrt