V okviru raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave so na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo za revijo Filozofski vestnik pripravili tematski sklop Corpus trupel.
Samo za človeško truplo velja, da nikoli ni zgolj mrtvo meso kadavra. Človeško mrtvo telo, golo meso, se vpisuje kot simbolni primankljaj, vselej že v relacijah točno določene družbeno-kulturne ideologije smrti, ki vključuje celo paleto moralnih, pravnih, političnih, estetskih in nenazadnje tudi kulinaričnih prvin. Sklop Corpus trupel ponuja mnoštvo avtorskih prispevkov, ki so si zadali premisliti pomen človeškega trupla skozi raznorodne – včasih medsebojno komplementarne, včasih medsebojno izključujoče se – filozofske paradigme, od fenomenološke in psihoanalitske do marksistične in postrukturalistične, vse z namenom reformulacije diskurzivnih konvencij, ki nam sicer onemogočajo mišljenje trupla kot takega.
Gostujoče pero temata je Jean-Luc Nancy, ki se je odzval s kratkim esejem na temo trupla svojega prijatelja, poleg njega pa izven slovenskega govornega registra še Shannon Bell s svojim prispevkom o bioumetniških praksah skozi fenomenološko perspektivo in pa Niki D'Amore, ki, oborožena z marksistično-psihoanalitskim diskurzom, na podlagi svoje natakarske izkušnje piše o korporativnih zombijih post-kapitalizma. Bojan Anđelković in Klemen Ploštajner premišljujeta bio- in thanato-politiko, Gašper Troha tematizira, kaj se zgodi, ko truplo zaide v polje uprizoritvenih umetnosti, Mirt Komel obdela kulinarični vidik, Karmen Šterk opazuje Janeza D., ki se še vedno sprehaja med življenjem in smrtjo, Eva Vrtačič pa ta medprostor uokvirja v problem ljubezni.
Seznam prispevkov
Vir: http://veza.sigledal.org/dogodek/okrogla-miza-corpus-trupel