Herman Schwarz in Veronika Wald

Foto Sunčan Stone

"Začniva zgodbo. Tekst postane gibanje. Vzameš nosoroga ven in mu pripraviš posteljo. 3-mesečna čakalna doba. Ne delam za denar. Rad imam gledališče. Pojdi po kolo. Pazi, da ne zbudiš pritlikavca. Kakor ste rekli, gospa, vzroka za moje stanje ne poznate."

Za predstavitev projekta Herman Schwarz in Veronika Wald izven njegove gledališke forme je pravzaprav najbolj nazorna in zgovorna zgodba njegovega nastajanja. V procesu ustvarjanja in realizacije se skriva ton naivnosti, znanja, sprememb, entuziazma, razmišljanj, inovativnih pogruntavščin, gneva, upanja, veselja, porazov in uspehov. Kar sledi, je torej neke vrste uvod v predstavo.

Leto 2010

Vesolje, programski sestanek Zavoda Margareta Schwarzwald.

Maruša izpostavi Cvetje v jeseni in Veroniko Deseniško. Fenomenalno zgodbo o moči, denarju, oblasti, ljubezni, plemstvu - našem plemstvu, usodni ženski in koncu dinastije s smrtjo treh bratov, ki ne zapustijo naslednikov.

Februar 2011

Cankarjev dom

Premiera Cvetja v jeseni. Ustvarjalna ekipa zadovoljna, snuje plane za prihodnost.

September 2011

Vesolje, sestanek Maruša, Marko, Mija.

Torej, Celjski grofje!

September 2012

Različna prizorišča v Ljubljani.

Celjski grofje niso več to, kar so bili, ko se je porodila ideja. Postanejo Celjski grofje ali mala črna luknja, opera v treh dejanjih. Avtorsko besedilo Marka Čeha doživi preobrat, značilen zanj. Poigrava se z besedami, situacijami, odnosi, naravoslovjem, znanostjo, manipulacijami, tehniko in formo, s časom, prostorom, človeškim umom in realnostjo, z dojemanjem in merjenjem le-te. Preigrava različne opcije igre, ustvarjanja glasbe, razumevanja gledališča. Samozadostno gledališče? Celjski grofje so mladega avtorja pripeljali do močnih idej. Idej, ki so prerasle zgodbo Celjskih Grofov, kljub temu, da protagonista ostajata Herman in Veronika. A ta nista več Herman Celjski in Veronika Deseniška.

November 2012

Hiša Eksperimentov.

Marko, Mija, Maruša in Marko (Turkuš) razložijo proces dela in želeni izid. Miha Kos jih vpraša, če gradijo perpetuum mobile. Ekipa prasne v smeh. Kasneje izvedo, da kumarica, v katero zapičiš dva žeblja in jo vtakneš v električno vtičnico, sveti (in smrdi).

Zasedba

Koncept: Marko Čeh
Scenografija: Marko Turkuš
Kostumografija: Branka Pavlič
Avtor glasbe: Branko Rožman
Oblikovanje luči in tehnično vodstvo: Martin Lovšin
Tehnična podpora: Borut Bučinel, Grega Mohorčič
Fotografije: Sunčan Stone, Marko Turkuš, Irena Plahuta
Izvršni producentki: Mija Špiler (Zavod Margareta Schwarzwald), Barbara Poček (Gledališče Glej)

Projekt podpira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS, Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo

Nastopajo: Rok Vihar, Maruša Kink, mašín k. g.

Predstava uvrščena v tekmovalni del programa 43. Tedna slovenske drame

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/herman-schwarz-in-veronika-wald