»Očka, je res, da očetje vedno več vejo, kot sinovi?« »Vedno, sinko!«
Jaz sem preprosto jaz, samostojna osebnost, ki razmišlja z lastno glavo in čuti z lastnim srcem. Sem to, kar sem. Najbližji mi pomenijo največ. So moj smisel življenja. (Branko Potočan) Predstava na metaforičen način pomeni materializacijo kontinuitete našega delovanja. Nastopale bodo namreč tri generacije: avtor kot osrednji lik, na eni strani njegov oče, na drugi pa njegov sin. Osnovna tema je vzajemno sovplivanje in »prehajanje« medčloveških odnosov, vrednot in vzorcev iz očete na sinove (in obratno).
Dramaturgija: Andreja Kopač
Oblikovanje luči: Tomaž Štrucl
Glasba: Marko Brdnik
Video: Petra Hrovatin
Soustvarjalci in izvajalci: Mirko Potočan, Branko Potočan, Martin Potočan, Marko Brdnik
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/ocetje-in-sinovi