foto Arhiv Ex Ponto
Lik Sokrata, ki nam ga riše Platon prek svojih zapisov, je v pronicljivosti in modrosti večen in vsekakor tudi danes aktualen.
foto Arhiv Ex Ponto
Sokrat je kot goreč iskalec najglobljih resnic in borec za najvišje smotre človeštvu zapustil neizmeren zaklad brezčasnih vrednot. Njegova metoda dialoga kot iskanja resnice, ki predpostavlja, da je resnica znotraj nas samih, kot da bi bila že vedno tam, samo nepredramljena, je navdihovala modrece in intelektualce skozi zgodovino do danes. 2500 let star tekst lahko beremo tudi v luči sodobnega preizpraševanja svobode in demokracije, kot dva ne povsem samoumevno povezana pojma. V kakšni demokraciji živimo in kakšne si želimo, so vprašanja, ki sploh sredi gospodarske krize silijo v ospredje. Sokrat je svojo filozofijo in iskanje resnice posredoval preko kramljanja in razglabljanja v agori – odprtem, javnem prostoru, kjer so se srečevali ljudje različnih ozadij. V sodobnem svetu prostor, kjer bi se lahko tvorila intelektualna kritika, komajda še obstaja. Snovalci predstave svoje upanje postavljajo v gledališče. To naj bi bilo sodobna agora, prostor za srečevanje različnih ljudi in idej ob dialogu in govorjeni besedi, v iskanju resnice, pravice in moralne odgovornosti. Predstava je na letošnjem 23. Državnem festivalu malih scen v bolgarski Vraci, v okviru katerega je potekal tudi tretji festival NETA (Nova Evropska Teaterska Akcija), prejela dve nagradi: Mjaku je prejel nagrado za najboljšo interpretacijo, režiserja Kasapi in Mustafić pa za najboljšo sodobno priredbo.
O režiserjih
Dritëro Kasapi, rojen leta 1975 v Makedoniji, je po izobrazbi gledališki režiser, vendar se že od začetkov poklicne poti ukvarja tudi z organizacijo v kulturi. Njegovo mešano kulturno ozadje – albansko-makedonsko – se je z emigriranjem na Švedsko le še obogatilo in postalo osnova njegovega aktivizma znotraj tematik interkulturnega dialoga tako na odru kot tudi na organizacijski ravni umetnosti. Kasapijevo umetniško udejstvovanje se je z roko v roki razvijalo s socialno in politično zavestjo. Njegovo razumevanje moči umetnosti je raslo med delom v begunskih taboriščih v Makedoniji med vojno na Kosovu. Je ustanovitelj in umetniški vodja Otroškega gledališkega centra v Skopju in umetniški vodja Gottsund Dans & Teatra v Uppsali na Švedskem. Poleg gledališkega ustvarjanja Kasapi piše tudi scenarije in režira za Common Ground Productions. Pred kratkim se je pridružil platformi Black/North SEAS.
Dino Mustafić, rojen leta 1969 v Sarajevu, je zaključil študij režije na Akademiji za gledališke umetnosti ter študij književnosti in knjižničarstva na Filozofski fakulteti v Sarajevu. V svoji karieri je režiral gledališke predstave, dokumentarne filme in glasbene projekte. Med njegovimi odmevnejšimi uprizoritvami so Sartrove Umazane roke, Ionescovi Nosorogi, Molièrov Tartuffe, Koltèsov Roberto Zucco, Shakespearov Macbeth … in drama poljskega dramatika Villqista z naslovom Helverjeva noč, ki je bila največkrat nagrajena predstava v zgodovini bosansko-hercegovskega gledališča. Gledališčniki poznajo Dina Mustafića kot dolgoletnega umetniškega vodjo mednarodnega gledališkega festivala MESS, ki ga je leta 1997 obnovil in postal njegov najmlajši direktor.
O produkciji
Gledališče enega igralca iz Skopja je bilo ustanovljeno leta 2001 in je doslej ustvarilo štiri predstave: Gogoljev tekst Dnevnik norca v režiji Ivana Popovskega (2001), Strindbergovega Očeta v režiji Slobodana Unkovskega (2003), Zgodbo iz živalskega vrta (The Zoo Story) avtorja Edwarda Albeeja v režiji Bajrusha Mjakuja (2005) in Čehovega Strička Vanjo, prav tako v režiji Slobodana Unkovskega (2006). Ustvarili so tudi 60-minutni televizijski film z naslovom Očetove knjige avtorja Luana Starova, ki ga je režiral Rusomir Bogdanovski. S svojimi stvaritvami so se uspešno predstavili na številnih gledaliških festivalih po vsem svetu, od ZDA, preko Egipta, Turčije, Balkana, do Rusije, in za svoje delo prejeli nagrade za najboljšo režijo, predstavo, scenografijo in igro. Bajrush Mjaku je bil leta 2004 v mestu Prespa razglašen za Igralca Evrope 2004.
Intercult deluje od leta 1996. Je pobudnik in vodja različnih mednarodnih kulturnih projektov, mrež in razvoja medkulturne ter mednarodne projektne usposobljenosti. Aktivno se zanimajo za nacionalne in evropske kulturne politike in si dopuščajo biti izzvani s sodobnimi raznolikostmi glasov in izrazov. Medkulturno delujejo kot producenti in strokovnjaki. So pobudniki velikih koprodukcij, predvsem na evropski ravni. Povezujejo lokalne in mednarodne pobude, delujejo meddisciplinarno in v raznolikih partnerstvih. V ustvarjanju nepričakovanih srečanj združujejo umetnike, izvajalce in publiko. Svoje izkušnje delijo preko seminarjev, konferenc, predavanj in mentorstev.
Scenografija: Krste S. Džidrov
Kostumografija: Blagoja Micevski
Glasba: Samir Durguti
Kamera: Fejmi Daut, Besfort Imami
Montaž: Betim Zećiri
Nastopajo: Bajruš Mjaku, Besfort Idrizi, Ibrahim Džemaili
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/sokratov-zagovor