Moški – ženski / Ženske – moške je tretji del najnovejše trilogije Bacača Sjenki O skupnosti.
foto Arhiv Ex Ponto
Predstava razdvaja svetove z namenom, da bi se jasneje ugledali in bolje razumeli na varnem mestu razgovora: razdeljeni so nastopajoči, ki so hkrati avtorji, in razdeljena je publika. Ob srečanju moških z ženskami, žensk z moškimi, moških z moškimi in žensk z ženskami, v druženju s stereotipi in sodelovanju pri njihovem razkrinkavanju s spreminjanjem pogleda na drugega / drugo, v poigravanjih s čudnim se odkrivajo podobnosti v razlikah in razlike v podobnostih, ki se nam običajno izmikajo.
Publika je, glede na lastno izbiro, enakovreden partner nastopajočih v iskanju novih odgovorov na vprašanja o ženskem in moškem. Predstava je potovanje skozi vzajemno odpiranje, razgovore, pesmi, igro, smeh in solze, pustolovščina, v katero vsak vstopi s svojo prtljago idej in predsodkov, da bi ga po koncu predstave presenetila njena nova vsebina. V predstavi nastopajo vrhunski hrvaški in bosanski igralci in igralke, poznani iz gledališča, filma in televizijskih serij. Vsaka izvedba je edinstvena in neponovljiva.
O režiserjih
Boris Bakal se je rodil v Zagrebu na Hrvaškem. V svoji vsestranski karieri je bil avtor gledaliških in filmskih projektov, predstav, predavanj, instalacij in multimedijskih stvaritev, ki so bile predstavljene na festivalih, manifestacijah in razstavah po vsem svetu. Bil je gostujoči raziskovalec / predavatelj na univerzah v ZDA in Italiji. Je soustanovitelj več umetniških in aktivističnih platform in združenj, kot so Bacači Sjenki, Flying University, Orchestra Stolpnik, Antiratna kampanja Hrvatske in Teatar očiglednih pojava.
Katarina Pejović je dramaturginja in intermedijska umetnica, rojena v Beogradu v Srbiji. Je avtorica intermedijskih projektov, video del, dokumentarnih filmov in eksperimentalnih avdio del, dramaturginja, pisateljica, pedagoginja in prevajalka. Njena dela in projekte so predstavljale in producirale številne znane in uveljavljene institucije ter organizacije po Evropi. Sodelovala je tudi na številnih mednarodnih festivalih.
O produkciji
Bacači Sjenki je umetniška in produkcijska platforma, osnovana v Zagrebu leta 2002. Posvečena je interdisciplinarnemu sodelovanju, ustvarjanju in refleksiji, pa tudi iskanju novih umetniških jezikov, še posebej znotraj umetniškega performansa, v urbani in javni umetnosti, novih medijih in njihovih hibridih. Bacači Sjenki preizprašujejo obstoječe koncepte individualnih in kolektivnih identitet, spodbujajo naravo in kontradikcije globalizacijskih procesov. Ukvarjajo se z družbenimi, političnimi in kulturnimi temami, ki razkrivajo akutne probleme in teme sodobne družbe.
Koncept: Bacači Sjenki
Dramaturgija: Stanko Juzbašić, Vedrana Klepica, Dražen Novak
Orkestrator: Stanko Juzbašić
Soavtorji: Waldo Holdmeier, Barbara Blasin
Moška predstava
Avtorji, izvajalci: Benjamin Bajramović, Boris Bakal, Nikša Butijer, Dean Krivačić, Vilim Matula
Ženska predstava
Avtorice, izvajalke: Irma Alimanović, Zrinka Kušević, Jelena Miholjević, Mona Muratović, Petra Težak
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/moski-zenski-zenske-moske