Foto: Mara Bratoš
Skozi multiplicirane podobe v metafizičnih okvirih sveta se Fabrov junak – kot izmišljen klovn ali pravi igralec – bori z nezmožnostjo premostitve preprek, ki ga ločujejo od sebe ali gledalca, lastnega alter ega, ki se nahaja nekje na nevarnem robu, kjer se realnost zliva v literaturo.
Foto: Mara Bratoš
V želji doseči ideal se s pomočjo svojega znanja pred gledalci z lahkoto transformira v množico številnih karakterjev; v tem boju se spotika ob zmeraj iste napake, kot umetnik obsojen na ponavljanje, kot človek ujet v večno past polnjenja razpok življenja, govora, diskurzov ... In ker je v teh zlomih našel užitek, je našel svojo pravo moč le v šibkosti, lepoti padanja; to je tisto, kar ga dela carja neuspeha. Dramski monolog Car neuspeha raste iz postdramskega gledališča, iz samoizpraševanja. V tem gledališču ni varen nihče, niti gledalec.
Prevajalki: Helen Sinkovič, Radmila Zdjelar
Scenograf, kostumograf, oblikovalec svetlobe: Jan Fabre
Dramaturginja in asistentka režije: Coraline Lamaison
Kostumografka: Doris Kristić
Asistentka kostumografije: Marta Žegura
Trener žongliranja: Domagoj Šoić
Nastopa: Frano Mašković
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/car-neuspeha