Smrt kadi moje cigare

Uglasbljena poezija Charlesa Bukowskega

Foto: Peter Uhan

V poeziji Charlesa Bukowskega obstajata dve različici lirskega subjekta, sam in sam med drugimi. Iz velike tišine in osamljenosti se rojeva potreba po izražanju v pisani besedi. Poezijo je pisal iz trebuha in iz srca, brez preračunljivosti, cinič­no, razočarano in žlehtnobno. Njegove pesmi doživljamo kot kratke zgodbe. V eni od njih nam oriše intimno razmerje postaranega para: nasproti si sedita tujca, ki si v usta bašeta toast, povsod po Ameriki podobna zgodba, zastarela življenja, ki »slonijo drugo proti drugemu in ni kam iti«. V pesmi Smrt kadi moje cigare pravi, da je stradal za svojo umetnost, za svojih prekletih pet minut, pet ur, pet dni, in na koncu ugotovi: »dobil sem svojih 5 prekletih minut in dost več«.

Zasedba

Kostumografka: Jelena Proković
Oblikovalec zvoka: Marijan Sajovic
Oblikovalec luči: David Cvelbar
Lektorica: Mateja Dermelj
Oblikovalka maske: Barbara Pavlin
Vodji predstave: Janez Pavlovčič, Gašper Tesner
Asistentka kostumografke: Katja Magister
Prevod: Branko Završan
Glasba: Boštjan Gombač Zlatko Kaučič, Jošt Drašler, Sebastijan Duh

Nastopajo:

• Ivan Godnič - vokal
• Janja Majzelj - vokal
• Blaž Šef - vokal
• Boštjan Gombač (klarinet, sa­ksofon, zvočila, glas)
• Zlatko Kaučič (bobni, tolkala)
• Jošt Drašler (kontrabas)
• Sebastijan Duh (klavir)

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/smrt-kadi-moje-cigare