Foto: Arhiv Carmina Slovenica
Želene in neželene hčere.
Foto: Arhiv Carmina Slovenica
Eno izhodišče, dva svetova: dve slavni ženski, rojeni v manj kot 130 kilometrov oddaljenih krajih Črne Gore. Stana, rojena leta 1936 v vasi Tušina. Dara, rojena leta 1937 v Hercegnovem.
Choregie projekt Dara in Stana, ki ga vodi z guslarstvom navdahnjeno pripovedništvo, potuje po svetovih dveh osrednjih in na videz protislovnih fenomenov Črne Gore: ene najvidnejših kulturnih osebnosti – dirigentke Dare – in uradno zadnje virdžine – Stane.
Družba heroizira Daro kot simbol napredka, medtem ko v Stani vidi simbol preživelega patriarhalnega mehanizma, oba fenomena pa razkrivata transformacijo spolnega reda.
O Stani govori skozi optiko drugosti, institucije zapriseženih devic, in razpravlja, ali je postati moški nasilje ali odrešitev. Prikazuje povsem drugačno življenjsko zgodbo Dare, profesorice emeritus, njen za tiste čase in kraje nepredstavljiv vstop v svet dirigentstva. Ena je slavnostno predstavljena kot pionirka umetnosti, druga je medijsko eksotizirana kot relikt preteklosti, pri obeh pa je najti več kompleksnosti, kot prikazujejo ti narativi.
Projekt Dara in Stana prevprašuje vloge žensk preteklosti in sedanjosti skozi prizmo osnovne ideje: kako ženska deluje v svetu, kjer so privilegiji javnega življenja bolj ali manj rezervirani za moške. Dotakne se vprašanj družbenega spola, obvladovanja ženskega telesa skozi ideje čistosti, steklenega stropa za ženske v javnem življenju ter delovanja ženske z moškimi sredstvi kot kategorije uspešnosti.
Asimetrija med likoma odpira ključno vprašanje, ali konec tradicije zapriseženih devic in družbena uspešnost Dare res kažeta na konec patriarhata – ali pa kažeta zgolj na njegovo predrugačenje. Ali je Dara sistemska anomalija, ki razkriva trenutek, ko patriarhat ni več sposoben zadržati svojega monopolnega položaja, ne zaradi družbene sprejetosti feministične paradigme, temveč zaradi neuspešne reprodukcije tradicionalnega spolnega reda? Sta junakinji odigrali patriarhat ali je patriarhat odigral njiju?
Z jukstapozicijo Dare in Stane se razgalja sistem, v katerem ženske niso zgolj žrtve, temveč morebitne ključne nosilke njegove reprodukcije. Spomni tudi na to, da patriarhat ženskam omogoči izjemnost v zameno za lojalnost, da emancipacija posameznice še ne pomeni emancipacije kolektiva, da so tako tihe kot vidne oblike ženskega delovanja strukturno povezane, da sistem nagradi tiste, ki ga utrjujejo, ter da sta Dara in Stana odmev in ohranitev globoko zakoreninjenih in uspešno zamaskiranih vzorcev.
***
Avtorica idejne zasnove, glasbe in besedil: Karmina Šilec
Izvajalci: ansambel !Kebataola! (Maribor, Slovenija) in vokalna skupina Đude (Kolašin, Črna Gora), Karmina Šilec
Scenograf: Dorian Šilec Petek
Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak
Oblikovalec zvoka: Danilo Ženko
Produkcija: mednarodni festival KotorArt in Carmina Slovenica
V sodelovanju z: Lutkovnim gledališčem Maribor, Kulturno četrtjo Minoriti in novoglasbenim gledališčem Choregie
Vir: http://veza.sigledal.org/dogodek/dara-in-stana-e