Alef

Foto: Petra Veber

Mama me je vedno spraševala, kaj sploh počnem, ko delam s sanjami. Res si je želela vedeti. Ta pesnitev je odgovor tebi, mami.

Alef je uprizorjena pesnitev, ki skozi podobe iz sanj in spomine vsakdana odpira dostop do prostorov različnih vzporednih resničnosti. V Alef je gledalec ta, ki uprizarja pesnitev s svojo imaginacijo.

Vse kar ostaja, ko je odvzeta vsa materialnost odrske reprezentacije, je notranji prostor videnja v vsakem izmed nas, ki ga v Alef odpirajo zvok, glasba, glas in beseda.

Alef je kontemplacija časa, minljivosti in neizogibnega konca, vendar: vedno obstaja tudi sedanji trenutek kot odprto vabilo v izkustvo polnosti danega časa. Ko preprosto sedimo, čutimo in dihamo, dobimo vpogled v Alef in vesolje, ki se nam razodeva.

Zasedba

Koncept, besedilo: Mala Kline 
Glasba in zvočna kompozicija: Kristijan Krajnčan
Glas in zvočna kompozicija: Alja Petrič
Prostor, kostumografija: Petra Veber
Izdelava scenografije: Gašper Puntar
Lektura: Alexandra Habot
Prevod besedila: Katja Kosi
Korekture: Krištof Dovjak

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/alef