Režiserjem Goldonijeve Kavarne, otvoritvene predstave letošnje gledališke sezone SSG.

Janusz Kica na premieri / Foto: Luca Quaia
Po 15 letih se je režiser Janusz Kica vrnil v Slovensko stalno gledališče Trst, kjer je med letoma 2008 in 2010 režiral trikrat. Goldonijeva Kavarna je njegova četrta predstava v tem gledališču. Pred njo so zaživele predstave Zlati zmaj Rolanda Schimmelpfenniga, Enzensbergerjeva Hči zraka in Molièrov Namišljeni bolnik v koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom. Na slovenskih odrih je režiral skoraj 50 predstav in prejel 11 nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada.
“Janusz Kica je natančni gledališki raziskovalec in filozofski dvomljivec, muzikalični matematik in intuitivni mag, vrhunski profesionalec in strastni ljubitelj, zavezan je visokim etičnim normam in hkrati njihov preizpraševalec, rudar v iskanju skritega pomena besedila in zagovornik kipeče energije, je estetski arhitekt in čudeči se otrok”, so zapisali v obrazložitvi nagrade Prešernovega sklada, ki jo je prejel leta 2016.
Po rodu je Poljak. Z gledališkim delom je začel v Nemčiji, kamor se je preselil po študiju v Krakovu. Najprej je asistiral različnim režiserjem, med njimi tudi Andrzeju Wajdi, nato pa začel samostojno pot. V začetku devetdesetih je postal redni gost tudi v različnih avstrijskih, hrvaških in slovenskih gledališčih. V Sloveniji je prvo režijo, Dumasove Tri mušketirje, podpisal leta 1994 v Mariboru, leto kasneje še Kafkovo Ameriko in se potem ves čas vračal k sodelovanju z različnimi gledališči, od Maribora, Ljubljane do Nove Gorice. Redno dela na Hrvaškem, v Avstriji, Nemčiji in v Švici.
Goldoni mu je kot avtor zelo ljub, saj je lani na Dunaju postavil Počitniško trilogijo (v gledališču Theater in der Josefstadt), za katero je dejal, da je morda najboljši Goldonijev tekst, a mu je Kavarna z realistično osnovo, ki jo je režiral v Trstu, zelo všeč, in ob tem dodal, da Goldoni »neverjetno dobro ve, kako teater funkcionira«.
Vir: http://veza.sigledal.org/dogodek/srecanje-z-januszem-kico-e